Franja

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.

Anaximenēs -is, m (Ἀναξιμένης) Anaksimen,

1. sloveči jonski filozof iz Mileta, učenec ali vsaj prvi naslednik Anaksimandra (okrog l.500): Ci., Plin.

2. retor in zgodovinopisec iz Lampsaka, Diogenov učenec (okrog l.365): Plin., Q.

Andreās -ae, m (Ἀνδρέας) Andrej(a),

1. gr. zdravnik: Plin., malagma Andreae Cels. neka bolezen, ki jo je on določil.

2. Kristusov učenec in apostol: Vulg.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

Antisthenēs -is (redko -ae), m (Ἀντισϑένης) Antisten,

1. Sokratov učenec, Diogenov učitelj, ustanovitelj kiniške šole: Ci.; apel. v pl.: Antisthenae et Platones multi Gell.

2. neki pisatelj, ki je pisal o piramidah: Plin.

Apollodōrus -ī, m (Ἀπολλόδωρος) Apolodor,

1. sloviti retor iz Pergama, učitelj govorništva Oktavijana, poznejšega ces. Avgusta: Q., Suet., aridissimi... Apollodori libri T. Od tod Apollodōreī -ōrum, m apolodorovci, Apolodorovi pristaši: Q.

2. atenski slovničar okrog l. 140, učenec stoika Panajtija in slovničarja Aristarha; njegovo delo je ohranjeno: Varr., Ci. ep., Macr.

3. neki akademijski filozof, sodobnik epikurejca Zenona: Ci.

4. Apolodor z Lemnosa, pisatelj del o poljedelstvu: Varr.

5. zgodovinopisec iz Eriter (Ἐρυϑραί): Varr. ap. Lact.

6. zdravnika, eden iz ciprskega Kitija, drugi iz Tarenta: Plin.

7. atenski slikar: Plin.

8. neki kipar: Plin.

9. kruti tiran v Kasandreji: Ci., Sen. ph.

10. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

Arcesilās -ae, acc. -am, m (Ἀρκεσίλας) Arkezila, gr. filozof, roj. l.316 v eolski Pitani, učenec akademika Polemona, ustanovitelj srednje akademije, umrl l.241: Ci., Sen. ph., Mel. (z acc. Arcesilan, nekateri pišejo Archesilan) idr. Soobl. Arcesilāus -āī, m (Ἀρκεσίλαος) Arkezilaj: Gell.

Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.

Archimēdēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρχιμήδης) Arhimed, najslavnejši matem. in mehanik v antiki, roj. l.287 v Sirakuzah, Evklidov učenec; živel je na dvoru sirakuškega kralja Hierona in naredil samomor l.212, ko je Marcel osvojil njegovo rojstno mesto: Ci. (z acc. Archimedem in gen. Archimedi), L. (z acc. Archimeden), Vitr., Lact. Od tod adj. Archimēdēus (Archimēdīus) 3 Arhimedov, arhimedski: M.

Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,

1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.

2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.

3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.

4. tebanski slikar: Plin.

Aristippus -ī, m (Ἀρίστιππος) Aristip iz Kirene, Sokratov učenec in Platonov tekmec, po smrti svojega učitelja ustanovitelj kirenske filozofske šole, katere največje dobro je uživanje (ἡδονή , od tod Aristipovi privrženci οῖ ἡδονικοί); iz te šole se je razvilo epikurejstvo: Ci., H. idr. Od tod adj. Aristippēus 3 (Ἀριστίππειος) Aristipov: illud Aristippeum contemnere Ci. oni Aristipov izrek.

Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,

1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.

2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.

3. neki Masilijec: Ci.

4. neki slikar: Plin.

5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.

6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

Aristoxenus -ī, m (Ἀριστόξενος) Aristoksen, gr. filozof in glasbenik iz Tarenta (ok. l.320), Aristotelov učenec: Ci.; apel. glasbenik: Varr. fr.

Āsclēpiadēs -ae, m (Ἀσκληπιάδης) Asklepiad,

1. gr. lirik, izumitelj po njem imenovane pesniške mere. Od tod adj. Āsclēpiadēus 3 ali Āsclēpiadicus 3 Asklepiadov, asklepiadski: metrum pozni slovničarji; subst. Āsclēpiadēī quidam Sid. neki Asklepiadovi metr. obrazci.

2. slepi filozof iz Fliunta (Phlius), učenec Menedema, ustanovitelja eretrijske šole: Ci.

3. slavni zdravnik iz Pruze v Bitiniji, v času Pompeja učitelj govorništva v Rimu: Ci., Cels., Plin.

Athēnodōrus -ī, m (Ἀϑηνόδωρος) Atenodor, gr. moško ime. Poseb.

1. Sandonov sin (ὁ Σανδώνιος), stoik iz Tarza, Pozejdonijev učenec na Rodosu. Učil je v epirski Apoloniji, kjer ga je Oktavijan poslušal in ga vzel s seboj v Rim za prijatelja in svetovalca; v Rimu je najbrž vzgajal Oktavijanovega nečaka, poznejšega ces. Klavdija. Pozneje se je vrnil v Tarz, kjer je izboljšal mestne zakone: Ci. ep., Sen. ph., Suet.

2. gr. vojskovodja, ki se je uprl zoper Aleksandra Vel.: Cu.

3. retor: Q.

4. kipar pribl. v času 94. olimpiade: Plin.

5. kipar: Plin.

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

Charēs -ētis, m (Χάρης) Haret,

1. kipar iz rodoškega mesta Linda, Lizipov učenec: Corn., Plin.

2. atenski vojskovodja v Demostenovem času: N.

3. Atenec, poveljnik pod Darijem v boju proti Aleksandru Vel.: Cu.

4. gr. zgodovinopisec iz Mitilene: Plin., Gell.