Franja

encaenia -ōrum, n (gr. ἐγκαίνια) praznik (slavnost) obnovitve, posvečevanja: Aug.

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

fērālis -e

1. ki se tiče mrtveca, mrtvaški, pogreben: aestimato feralia munera ferre O. mrtvaška darila, ferales vittae O. mrtvaški povoji, f. cupressus V., O. kot mrliško drevo, papilio O. kakršni so na nagrobnih spomenikih (kot znak nesmrtne duše), f. arcanum Lucan. magična skrivnost, carmina Col., reliquiae T. mrtvečev pepel. Subst. neutr. pl.
a) fērālia attrectare T. ukvarjati se s pokopavanjem (shranjevanjem) mrličev, s pogrebi.
b) fērālia (Fērālia) -ium, n (sc. sacra) feralije, praznik mrtvih, v Rimu v spomin mrtvih, obhajan 19. februarja (podoben krščanskemu spominu vernih duš): Ci. ep., L., O. (ki meri ferālia), Macr.; od tod mensis feralis Col. = februar; pesn.: ferale tempus, dies ferales O. čas, dnevi mrtvaške slavnosti.

2. žalosten: ferali carmine V., f. introitus T., f. tenebrae T. grobna tema.

3. smrtonosen, poguben: Plin., Lucan., Prud., Lamp., Cl., dona O., annus, bellum T., tabula Fl., apri dens Amm., regnum Prud., monstrum (= skopost) Prud. Adv. fērāliter smrtno: Aug., Fulg.

Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

3. (iz adj. Flōrālis).

fōns, fontis, m (prim. gr. θίς, θῖνες; menda izhajata iz istega korena tudi rečni imeni Don in Donava)

1. studenec, vrelec, vir, izvir(ek): Lucr., Hirt., Cu., Col., Plin. iun. idr. fons est, unde funditur e terra aqua viva Varr., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., f. Stigius V., Bandusiae H., Medusaeus (= Hippocrene) O., Timavi O., calidi frigidique fontes L., O.; pesn. pl. za sg.: pro fontibus ille lacuque interiit O., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

2. meton.
a) pesn. studenčnica, studenčna voda: restinguere fontibus ignes V., manibus dant ordine fontīs V., subducere fontes Lucan., fontis honores Val. Fl.
b) krst: Ambr.

3. metaf. vir, izvir, izvor, vzrok, začetek, začetnik: Col., Petr., Q., Iuv., Amm., f. maledicti, totius sceleris philosophiae, amicitiae Ci., fons et caput miseriarum Ci., philosophorum greges iam ab illo fonte et capite Socrate Ci., ex eodem fonte fluere Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., hic fontem perennem gloriae suae perdidit Ci., f. curarum, luminis Lucr., fontes ut adire remotos atque haurire queam vitae praecepta beatae H., f. iuris L., a fonte repetere L., cuius (ingenii) et ante fons infecundus … fuit O., f. veritatis Ph., mali Sil., fons regni Macedonia Iust.

4. pooseb. Fōns, Fontis, m Fóns (Fónt), studenčni bog, Janov sin: Fontis delubrum Ci., Fontis ara (na Janikulu) Ci. Soobl. Fontus -ī, m: Arn. — Od tod adj. Fontinālis -e, Fonsov (Fontov), fontinski, Fonsu (Fontu = studenčnemu bogu) posvečen: porta (ob južnem obronku Kvirinala proti Marsovemu polju) L.; subst. Fontinālia: P. F. ali Fontānālia: Varr. -ium, n fontanalije, fontinalije, Fonsov (Fontov) praznik, ob katerem so z venci krasili vodnjake.

fornācālis -e (fornāx) ki sodi k peči, od peči, péčen: Fornācālis dea O. Fornakális, pečna boginja, boginja krušne peči = Fornāx (gl. fornāx); od tod subst. Fornācālia -ium, n fornakalije, praznik boginje peči, ki ga je ustanovil Numa in so ga obhajali, kadar so iz novega žita pekli prvi kruh; praznik je bil premakljiv, napovedoval pa ga je curio maximus, najvišji predstojnik kurij: Varr., O., Plin., Lact., Fest., P. F.

Fugālia -ium, n (sc. sacra) fugalije, praznik, ki so ga obhajali 24. februarja v spomin, da so izgnali kralje, praznik izgona ali bega kraljev: Aug.; prim. rēgifugium.

Furīna (Furrīna) -ae, f Furína, italska boginja nam neznanega pomena: Varr., Ci., P. F. Od tod adj. Furīnālis -e, Furinin: flamen Varr.; subst. Furīnālia -ium, n furinalije, Furinin praznik, 25.julij: Varr., P. F.

geniālis -e, adv. geniāliter (genius)

I. geniju posvečen =

1. nevestin(ski), svatovski, zakonski: lectus g. CI., H. idr. ali g. torus V., AUR. ali pulvinar g. CAT. zakonska postelja; pesn.: ducuntur raptae, genialis praeda, puellae O. plen za zakonsko posteljo, bella STAT. ob svatovščini; subst.
a) geniālis -is, m (sc. torus) zakonska postelja: L., IUV.
b) α) geniālia -ium, n zakonska postelja: ARN. β) Geniālia -ium, n genijev praznik: CHAR.

2. rodoviten, razvijajoč se, uspešen: copia pecudum, sors PLIN. –

II. genija razveseljujoč = srce razveseljujoč, razveseljiv, vesel, radosten, boder, prijazen, vabljiv: hiems V., uva O., serta (pri pitju vina) O., platanus O. (ker so pod njo pri pojedini ležali), praeda, rus, arva Canopi, Musa, festum O., festum genialiter egit O. je veselo prebil, dies IUV., litus STAT., divi STAT. (o Cereri in Bakhu), vultus AP.

grātulātiō -ōnis, f (grātulārī)

1. razodevanje veselja, vesel krik, radost, radovanje: gratulatione paucorum in luctu omnium CI., recentem gratulationem nova lamentatione obruitis CI., haec ipsa Diana ... in suis antiquis sedibus summa cum gratulatione civium et laetitia reponitur CI., hic vero ... parenti suo ... gratulationi in victoria fuit CI.

2. voščilo, čestitanje, čestitka: omni in hominum coetu gratiis agendis et gratulationibus habendis ... celebramur CI., gr. laudis nostrae CI. ali victoriae CU. (pogosto) zaradi česa, za kaj, magni domum concursus ad Afranium magnaeque gratulationes fiebant C., fungi mutua gratulatione CU. drug drugemu čestitati, militum et senatus populique gratulationes SUET., inter gratulationes amicorum SUET.; meton.: in sua gratulatione CI. na svoj častni dan = ob nastopu službe (ko so mu čestitali).

3. zahvala, zahvaljevanje, izraz(itev) hvaležnosti: is dies me gratulatione populi Rom. auxit CI., quanta gratulatione in hoc templum ingredi debent CI., gratae vero nostrae dis immortalibus gratulationes erunt CI., preces gratulationesque CI. prošnje in zahvale; occ. zahvalna svečanost, zahvalni praznik, hvalni god: tam recens gr. CI., ceteris ... bene gesta, mihi uni conservata re publica gratulationem decrevistis CI. (po drugih: bene gestae, ... conservatae rei publicae ... zaradi ...), gratulationem facere ad omnia deorum templa CI.

hilarus 3 in hilaris -e (izpos. iz gr. ἱλαρός) vesel, veder, dobrovoljen, dobre volje; obl. hilarus 3: Ap., fac te hilarum Ter. bodi dobre volje, fac nos hilaros Pl. udobrovolji nas, vita hilara Ci., hilari convivae Ci. ep., frons hilara Caecil. ap. Gell. vedro čelo; obl. hilaris -e: Col., Plin., Q., Stat., Suet., dies Ter., homo Varr. fr., animus Ci., esse vultu hilari atque lacto Ci., oderunt hilarem tristes H., h. populus, pietas O., poena Mart., cavaedium Plin. iun., hinnitus Ap.; komp.: oculi, litterae hilariores Ci., marmor hilarius Plin.; superl.: hilarissimus conviva Pl. Adv.

1. hilare: Afr. fr., Suet., Gell., acceptus hilare atque ampliter Pl., h. in templum Iovis se conferre Corn., h. vivere Ci.; v komp.: hilarius loqui Ci., quo laetius atque hilarius pullulent Col., quae hilarius … scripsi Plin. iun.

2. hilariter: Aug., Vulg.; kot inačica tudi pri: Corn. Subst. hilaria -ōrum, n: Lamp., Macr. ali hilaria -ium, n (sc. sollemnia): Vop. veseli praznik, ki so ga obhajali Kibeli na čast ob pomladanskem enakonočju (dne 25. 3.).

honor, starejše honōs -ōris, m

I.

1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.

2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.

3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.

II. zunanja čast =

1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.

2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.

Iūturna -ae, f

1. Jutúrna, Turnova sestra, studenčna nimfa v Ardeji: V.

2. nimfa, ki so jo častili v Rimu, kjer sta ji bila na forumu vzhodno od Kastorjevega svetišča posvečen studenčni jarin (lacus Iuturnae O., Val. Max., Fl. ) in svetišče na Marsovem polju (V.) — Od tod Iūturnālia -ium, n juturnalije, Juturnin praznik, Juturnino slavje: Serv.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

mātrōnālis -e (mātrōna) zakonske žene, zakonske družice, soproge, matrone se tičoč, zanjo dostojen, njej primeren, ustrezen, pristoječ, njej pripadajoč, matronski (naspr. puellāris, virginalis): Iust., Sen. ph., Suet., decus L., genae O., gravitas Plin. iun.; feriae Mātrōnālēs Tert., tudi subst. Mātrōnālia -ium, n matronálije, matrónski praznik, ki so ga rim. matrone obhajale vsako leto 1. marca (od tod femineae Calendae Iuv.) na čast Junoni Lucini (prim. O. Fast. 3, 229, Mart. 5, 84, 10, Suet. Vesp. 19, Macr. Sat. 1, 12, 7).

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

orgia (Orgia) -ōrum, n (gr. τὰ ὄργια)

1. órgije, nočno tajno praznovanje Bakhu na čast, Bakhov praznik, Bakhovo slavje: Pl., O., V., Cat., Sen. tr.

2. metaf.
a) vsako tajno bogočastje, tajno čaščenje, tajno bogoslužje, tajno praznovanje: Iuv., Stat.
b) tajnosti, skrivnosti: naturae Col., Itala orgia per Graios ferre choras Pr. ljubezenske skrivnosti v latinskem jeziku.

pāgānālia -ium, n (pāgānus) paganálije, praznik okrožja, vaški (podeželski) praznik: dies Septimontium nominatus ab his septem montibus, in quis sita urbs est; feriae non populi, sed montanorum modo, ut paganalibus, qui sunt alicuius pagi Varr., conceptivae sunt quae quotannis a magistratibus vel a sacerdotibus concipiuntur in dies vel certos vel etiam incertos ut sunt Latinae Sementivae Paganalia Compitalia Macr.

Panathēnāicus 3 (Παναϑηναϊκός) k panatenájam sodeč, panatenájski; subst. Panathēnāicus -ī, m (sc. λόγος) panatenájski govor, Izokratov slavnostni govor ob panatenájah: Ci., Aus.; Panathēnāica -ōrum, n (Παναϑήναια) panatenáje, panatenájski praznik: Varr. ap. Serv.