Franja

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

sex, num. cardinale (indoev. kor. *su̯ek̑s; prim. skr. ṣaṭ, ṣáṣ = avestijsko xšvaš, gr. ἕξ (iz *σƑεξ) = sl. šest = lit. šešì = got. saíhs = stvnem. sehs = nem. seks, lat. sextus = gr. ἕκτος = sl. šesti, lat. Sextius, Sēstius = osk. Σέστιες, ilirsko Σέστος, umbr. sestentasiaru = lat. sextantariarum) šest: CA., PL., ENN. AP. MACR., L., V., O. idr., sex menses CI., annus et sex menses CI. poldrugo leto, equitum centuriae cum sex suffragiis CI., sex septem TER., H. = sex aut septem LUCR. šest ali sedem, šest do sedem, sex primi, tudi v sklopu sexprīmī -ōrum, m šesterica (šestorica) prvakov, šesterica občinskih svetnikov v municipijih in naselbinah, šesterica najimenitnejših meščanov: CI.

sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.

sexāgēnī -ae -a, gen. -ēnûm, num. distributivum (sexāgintā)

1. po šestdeset: PL. AP. PRISC., VARR., PLIN. idr., milites L., haec sexagena milia modium ... addidisti CI.; sinekdoha (zaznamujoč precejšnje število) po šestdeset, šestdeseteren: sexagena teras cum limina mane senator MART.

2. fistula sexagenûm quinûm FRONT. cev iz 65 palcev dolge plošče. – Sg. sexāgēnus fructus usurae AUG. (po) šestdeseteren.

sextādecumānī -ōrum, m (iz abl. sextā decumā sc. legione) sekstadekumáni = vojaki 16. legije: T.

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sextus 3, num. ordinale (sex) šesti: PL., VELL. idr. sextus liber CI., casus Q. = ablativus, hora H. poldan, sextu ab urbe lapis O.; sextus (-a -um) decimus (-a -um) šestnajsti: sextus decimus annus L. ali locus CI., sexta decima legio T.; subst.: sexto decimo (sc. die) Idus Apriles, sexto decimo (sc. die) Kalendas Ianuarias COL., sextā decimā (sc. horā) M.; acc. n. sg. adv. sextum šestič, v šesto: CA. AP. GELL. idr., Mario sextum consuli CI., consul sextum creatus L. – Kot nom. propr. Sextus -ī, m Sékst (= „šesti v rodbini“), rimsko ime, npr. Sex. Roscius Amerīnus Sekst Roscij Amerijec (= iz Amerije), Sextus Pompeius CI. EP. Sekst Pompej.

sībilus 3 (paktvorba iz sībilare) sikajoč, sičajoč, psikajoč, žvižgajoč, piskajoč: colla, ora V. (o kačah), torvae coma sibila frontis VAL. FLA. (o Panu).

sīc, adv. (iz *sī-ce; gl. sī in -ce)

I. povsem načinovno

1. tako, takole, na ta način: venticlum huic sic facito TER.; oziraje se na prejšnjo misel: sive enim sic est, sive illo modo, videri possunt CI., sic locutus eum dimisit S., sic magnam belli gloriam turpi morte maculavit N., sic volvere Parcas V.; kot potrdilo ali odgovor: mihi vero sic placet CI., sic plane indico CI., sic est CI. tako je, zares, da, sic erit TER. vsekakor je tako, profecto hoc sic erit PL.; od tod v pogovornem jeziku samo sic = tako je, da: Phanium relictam solam? Sic. TER.; pogosto primerjalno v soodvisnosti z ut, redkeje s sicut, quemadmodum, tamquam, quasi idr.: ut concessisti illum senatui, sic da hunc populo CI., ut victor fert Hannibal, sic vos ut victi audiatis L., sicut magistratibus leges, sic populo magistratus praesunt CI., quemadmodum soles de ceteris rebus, sic de amicitia disputaris CI., tamquam armato hosti, sic huic legi resistetis CI., aedificiis sic pepercit, quasi ad ea defendenda venisset CI.; pesn.: veluti ... sic, ceu ... sic, sic ... quam, sic ... quamodo. Včasih ut ... sic = četudi (dasi) ... (pa) vendar, sicer ... pa vendar: ut errare potuisti, sic decipi te non posse quis non videt? CI., ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N.; pesn. sic (v prozi nav. ita) ... ut V konjunktivnih stavkih, ki izražajo zatrditev, rotitev, željo ali prošnjo = tako gotovo ... kakor gotovo, tako gotovo ... kakor gotovo želim, da: sic has deus aequoris artes adiuvet, ut nemo iamdudum litore in isto ... constitit O.; nam. cj. stoji tudi ind. fut.: sic me dii amabunt, ut me tuarum miseritum est fortunarum TER.; v želelnih stavkih pogosto okrajšano (brez ut …) in kaže na pogoj, pod katerim naj se želja izpolni ali prošnja usliši; če se to zgodi (naredi), potem želja (prošnja) stoji za stavkom s sic ali pred njim: aliquā mala nostra levate ...; prospera sic (= si hoc feceritis) maneat vobis fortuna O., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos, sic cytiso pastae distendant ubera vaccae: incipe, si quid habes V. = kakor gotovo želim, da ..., tako gotovo želim, da začneš (peti), ne parce malignus arenae ossibus et capiti inhumato particulam dare: sic (= quod si feceris) ... Venusinae plectantur silvae te sospite H., Stoice, post damnum sic vendas pluris H., sic umbrosa tibi contingant tecta, Priape ... quae tua formosos cepit sollertia? TIB.

2. occ.
a) (oziraje se na naslednjo misel) tako(le): sic in animo habeto, uti ne cupide emas CA., ingressus est sic loqui Scipio CI.; z neodvisnim govorom: sic auget et sic loquetur: „mulier, quid tibi cum Caelio?“ CI., ac statim sic rex incipit: „Numquam ego ratus sum ...“ S., sic est: acerba fata Romanos agunt H.; z odvisnim govorom (ACI): nos sic accepimus: nullum in Sicilia bellum fuisse CI., sic habeto: te nihil gratius facere posse CI. zatrdno verjemi, bodi prepričan, ego sic existumo: omnes cruciatus minores esse S., cum ab his quaereret ... sic reperiebat: plerosque Belgas esse ortos ab Germanis ... C.
b) (kot adj.) takšen, tak: sic sum: si placeo, utere TER., sic est ingenium TER., sic est vulgus: ex veritate pauca, ex opinione multa existimat CI., sic vita hominum est, ut ad maleficium nemo conetur sine spe atque emolumento accedere CI., Laelius sapiens (sic enim est habitus) CI.
c) v tak(šn)ih okoliščinah (razmerah), potemtakem, zaradi tega, in tako, zato(rej): crimini maxime dabant in Numitoris agros ab iis impetum fieri ... Sic Numitori ad supplicium Remus deditur L., sic Eumenes ... talem exitum habuit N., quid vos, insani estis? Quidum? Sic: quia foris ambulatis PL., quia non est obscura tua in me benevolentia, sic fit, ut multi per me tibi velint commendari CI. EP.
d) pogosto ne sic quidem CI. idr.; tu je sic postavljen med pt. in določni glag., da poudari časovni ali logični nastop dejanja ali pa način dejanja = tako tedaj, tedaj, potem: Iuppiter ... despiciens mare ... sic vertice caeli constitit V., cum dentibus albis indutus capiti, sic regia tecta subibat V. le tako, kar tako, mirabar, hoc si sic abiret TER., non posse istaec sic abire CI., sic nudos in flumen proicere CI. kar nage, tj. kar brez vreče, sub ... pinu iacentes sic temere H. kar (tako) brez slehernih skrbi, quod me sic vides PETR. kar takega, kakršen sem. –

II.

1. zaznamujoč
a) visoko stopnjo in mu sledi konsekutivni stavek tako = tako zelo, do te mere, toliko, tolikanj: Caecinam a puero sic dilexi, ut non ullo cum homine coniunctius viverem CI., repente ex omnibus partibus ad pabulatores advolaverunt, sic uti ab signis legionibusque non absisterent CI.; brez konsekutivnega stavka: sic erat in omni vel officio vel sermone sollers CI.
b) nizko stopnjo tako = tako tako, srednje, še precej: quid rei gerit? Sic tenuiter TER., et quidem, ere, forma luculenta. Sic satis TER. še velja, sic hoc TER. to gre še precej, nosne? Sic TER.

2. omejujoč (nav. z ut) sic ... ut (le) tako ... da, le (toliko) ... kolikor, (le) pod tem pogojem (določilom) ... da, (le) s to omejitvijo ... da, s tem pridržkom ... da, (redkeje) sic … ne toda (le) tako ... da ne ali sic ... si (le) pod tem pogojem (s tem pridržkom) ... če (ako), le tako (le tedaj) ... če (ako): sic tibi gratias ago, ut (kolikor) cumulus accesserit CI., praefecturam sic accepit, ut neminem sit secutus N. je sicer sprejel, toda tako, da ..., sic positum servabis onus, ne forte sub ala fasciculum portes librorum H., decreverunt, id sic ratum esset, si pares auctores fierent L., sic enim facillime putavit se Graecā linguā loquentes ... sub sua retenturum potestate, si amicis suis oppida tuenda tradidisset N.

Sicānī -ōrum, m (Σικανοί) Sikán(c)i, baje ibersko pleme, ki se je iz Hispanije preselilo najprej na zahodno obalo Italije in od tam na Sicilijo, zato pesn. = Siculi Síkuli, Sicíl(ij)ci: V., SIL., PLIN., GELL., SERV., AMM. Od tod adj.

1. Sicanis -idis, f sikánska: Aetna O.

2. Sicānus 3
a) sikánski: gentes V.
b) sicíl(ij)ski, na Siciliji, pri Siciliji se nahajajoč: AUS. (ki meri Sīcān…), montes O., Aetna H., portus, saxum PR., gens SIL. (ki meri Sīcăna).

3. Sicānius 3 sikán(ij)ski, pesn. = sicíl(ij)ski: latus V., arenae O., urbes, populi LUCAN., fretum VAL. FL., gurges SIL., crocum STAT., apes MART.; subst. Sicānia -ae, f (sc. terra) = Sicilia Sikánija, Sicílija: O., PLIN., IUST.

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

sicilis² -is, f (iz *secilis: secāre) srp: irrumpit autem artis faucibus et in longitudinem spatiosis atque, ubi coepit in latitudinem pandi, lunatis obliquatur cornibus, velut ad Maeotium lacum ab ore descendens, sicilis, ut auctor est M. Varro, similitudine VARR. AP. PLIN.

sīcine (sīccine), adv. (iz sī + ce + ne) vprašalna členica = ali tako?, tako?: L. ANDR. AP. FEST., SIL., AP. idr., sicine mihi obsequens es? PL., sicine mi interloquere? TER., sicine me ... deserto liquisti in litore, Theseu? CA., sicine, lente iaces? PR.; okrajšano sīcin: sicin absentis solus tuli scelus? CI. EP.

Sīda -ae, f (Σίδη) Sída

1. mesto v Pamfiliji z dobrim pristaniščem, kolonija Eolcev (Ajolcev) iz Kum, kraj, kjer so zelo častili Minervo (zdaj Eski Antalya ali Selimiye): Ci. ep., L., Mel. — Soobl. Sīdē -ēs, f: Plin. (v nekaterih starejših izdajah najdemo zapis Sade). Od tod preb. Sīdētae -ārum, m (Σιδῆται) Sidéti, Sidájci: L.

2. jezero v Indiji: Plin.

sīdō¹ -ere, pesn. in neklas. pf. sēdī in sīdī, sessum (iz *sis-dō, *siz-dō iz kor. *sed- (gl. sedeō); prim. skr. sīdati sedeti, gr. ἵζω (iz *σισ-δω)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se: ubi sidere detur O., sedit Atlantiades O., post eos, qui sederant proximi (v novejših izdajah qui sedi erant proximi), constitit Cu., imusne sessum? Ci., aliquem sessum recipere Ci., canes sidentes Plin.; na vprašanje kam?: columbae … viridi sedere solo V., (sc. columbae) sedibus optatis gemina super arbore sidunt V., bubo in culmine sedit V., in adverso limine sedit O., musca in temone sedit Ph., dicta sub arbore sedit O., corvus ei supra dextrum brachium sedit Eutr.

2. metaf. (o neživih subj.)
a) usesti (usedati) se, leči (legati), poleči (polegati) se, znižati (zniževati) se, posesti (posedati) se: sidebant campi Lucr., orta ex lacu nebula campo … sederat L. je (bila) legla na poljano = je ležala na poljani, nebulae in vallibus sedentes Plin., prius caelum sidet inferius mari H., motu terrae sedisse montes T., nec membris incussam sidere cretam Lucr., cum siderit (sc. pix) Col., esca, quae tibi sederit H. ki „se ti je usedla“, „ki ti je sedla“ = ki ti tekne, gutta sidens ad ima vasa Plin.; pren. poleči (polegati) se, uleči (ulegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, unesti (unašati) se: sidente paulatim metu T., his dictis sedere minae Sil.; occ. obtičati, obležati: cum sederit (sc. glans) L., lancea sedit femine Sil., tum queror in toto non sidere pallia lecto Pr.; poseb. kot navt. (mornarski) t.t. obtičati (o ladjah): Q., ubi eae (sc. cumbae) siderent L., an mediis sidat (sc. navis) onusta vadis? Pr., navis rostro percussa coepit sidere N. je jela obtičati = je obtičala = (menda) potapljati se, sedere carinae omnes innocuae V., ut (sc. naves) sine noxa siderent T., quo levior classis … mari … reciproco sideret T.
b) sesesti (sesedati) se, (z)rušiti se, (po)rušiti se, (po)giniti, izginiti (izginevati), propasti (propadati): sidentes in tabem spectat acervos Lucan., rogus ille deorum siderat Stat., non flebo in cineres arcem sedisse paternos Cadmi Pr.; pren.: civitatis pessum sua mole sidentis Sen. ph., sidentia imperii fundamenta Plin.

Sīdōn -ōnis, f (Σιδών -ῶνος in -όνος) Sidón, najstarejše in najimenitnejše feničansko mesto severno od Tira (Tyrus); že v Homerjevem času je slovelo po trgovini, pomorstvu in umetnostih (zdaj ṣaida): Ci. ep., Cu., V. (z acc. Sīdōna), O. in Lucr. (z abl. Sīdōne), Sil. (z abl. Sīdŏne), Lucan., Mel., Plin., Iust. Od tod adj.

1. SĪdō̆nius 3 (Σιδώνιος, pesn. Σιδόνιος) sidónski, tudi tírski (ker je Tir (Tyrus) sidonska kolonija): moenia O., urbs (= Tyrus) V., Antipater Sidonius Ci., Plin., Q., Val. Max. iz Sidona, tudi samo Sidonius Ci. Sidonec, ostrum H., O.; pesn. =
a) rdeč, škrlaten, bagren (Sidon in Tir sta slovela po svoji proizvodnji škrlata): chlamys V., amictus O., Stat., mitra, palla, vestis Pr.
b) feničánski: Dido, patres V., hospes (= Cadmus) O., rates O., nautae H., murex Tib., concha Mart., aenum Sen. tr., Sidonius raptus Stat. Feničanke Evrope, Sidonio taurus amore calet Mart. do Feničanke Evrope.
c) kartažánski, kartáginski (ker je Kartagino ustanovila Feničanka Didona): equus V., cuspis, miles, duces Sil.
d) tébski, tebánski (ker je Feničan Kadmos (Cadmus) ustanovil mesto Tebe v Bojotiji in tam sezidal tebanski grad, po njem imenovan Cadmēa): comites O., turres Stat; subst.
a) Sīdōnia -ae, f Sidónija, sidonsko obmestje: Iust.
b) Sīdōniī -ōrum, m (Σιδώνιοι) α) Sidón(ij)ci, preb. Sidona: id oppidum (sc. Leptis) ab Sidoniis conditum est S. — Soobl. Sīdonēs -um, m (Σιδόνες): Cu. β) Tírci: Cu. γ) pesn. = Feničáni: O. (Fast. 3, 107).

2. Sīdōnicus 3 (Σιδωνικός) sidónski: legum cultusque pleraque Sidonica S.

3. Sīdō̆nis -idis, f sidónska, tírska, feničánska: concha O. tirska, tellus O. = Fenicija; kot subst. Sidónka, Feničánka = Didona: O., ali njena sestra Ana: O., Sil., ali Evropa: O., Stat.

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

Sīgēum -ēī, n (Σίγειον) Sigêj(on), predgorje in primorsko mesto v Troadi z Ahilovim grobom (zdaj Kumkale): Ci., L., Mel., Plin. Od tod adj.

1. Sīgēus 3 sigêj(on)ski, sploh trójski, trojánski: freta, campi V., litora O., Mel., pulvis Stat. spopadi pred Trojo, trojanska vojna, pestis Val. Fl. pošast (ki jo je ubil Herkul (Herakles)); pesn. = rímski (ker Rimljani baje izvirajo iz Trojancev): colonus Sil.

2. Sīgēius 3 sigêj(on)ski, trójski, trojánski: tellus, litora O.