-
per-tumultuōsē, adv. (per in tumultuōsus) zelo vznemirjeno, zelo razvneto, v silnem vznemirjenju (razvnetju): nuntiare Ci.
-
per-turbidus 3 (per in turbidus) zelo nemiren, poln nemira, prenemiren: civitas Vop.
-
per-turpis -e (per in turpis) zelo nespodoben: num tibi perturpe aut perflagitiosum esse videatur? Ci.
-
per-urbānus 3 (per in urbānus)
1. zelo olikan, zelo vljuden; zelo dovtipen: Torquatus … toto genere perurbanus Ci., Lucillius et doctus et perurbanus Ci.
2. (v slabš. pomenu) velikomesten, preveč (pretirano) vljuden, „malomeščanski“ (naspr. rusticus): hi perurbani Ci. ep.
-
per-urgeō (per-urgueō) -ēre -ursī -ursūrus (per in urg(u)ēre) zelo stiskati koga, zelo pritisniti (pritiskati) na koga, zelo pestiti, zelo trapiti, zelo mučiti, zelo degáti, zelo nadlegovati koga, zelo siliti, zelo tiščati v koga: Amm., aliquem summā vi ad capessendam rem publicam Suet., Constantium parentem fata ultima perurguebant Aur.
-
per-ūtilis -e (per in ūtilis) zelo (nadvse) koristen, prekoristen: dixit perutile esse consilium … sed minime honestum Ci., in hac enim fortuna perutilis eius et opera et fidelitas esset Ci., illud autem scire perutile est Boet.; adv. perūtiliter: Plin. Val.
-
per-vagor -ārī -ātus sum (per in vagārī)
1.
a) intr. (vedno) klatiti se, potikati se, potepati se, potovati: omnibus in locis C., hic praedonum naviculae pervagatae sunt Ci., in omnes partes C. jezditi, jezdariti.
b) trans. obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), iti skozi: errabundi domos suos p. L., bello prope orbem terrarum p. L.
2. metaf.
a) intr. razširiti (razširjati) se, razvedeti se: de quo pervagatum est usque ad ultimas terras Ci., ne is honos nimium pervagetur Ci.
b) trans. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati): dolor omnia membra pervagabatur Plin. iun., cupiditates omnium mentes pervagantur Ci. — Od tod adj. pt. pf. pervagātus 3
1. zelo razširjen, na daleč znan, splošno znan: gloria est pervagata fama meritorum Ci., pervagatissimus versus Ci.; subst. pl. n: ista communia et pervagata Ci. tista ustaljena in splošno znana pravila.
2. splošen: pars autem est pervagatior Ci. — Act. soobl. pervagō -āre (metaf.): ut primos quosque locos … celeriter animo pervagemus Corn.
-
per-validus 3 (per in validus) zelo močan: Eccl., agmina Amm., contritio Vulg.
-
per-variē, adv. (per in varius) zelo raznoliko, zelo raz(no)lično, raznovrstno, mnogovrstno: pervarie narrantur Ci.
-
per-venustus 3 (per in venustus) zelo ljubek, zelo čeden, zelo prikupen: homo Sid.
-
per-vereor -ērī -veritus sum (per in verērī) zelo se (z)bati, zelo se zgroziti, zelo se prestrašiti: senem perveritus Don.
-
per-vetus -eris (per in vetus) zelo star, prastar: rex, amicitia, oppidum, epistula Ci., navigium Sen. rh., vinum Cels.
-
per-vetustus 3 (per in vetustus) zelo star, prastar: pervetustis verbis uti Ci., vocabulum Varr.
-
per-vīlis -e (per in vīlis) zelo (nadvse, res) poceni: annona eo anno pervilis fuit L., quei (sc. nummis) pretium pietas pervilibus aurea fecit Paul. Nol.
-
per-viridis -e (per in viridis) zelo (močno, izrazito) zelen: color Plin., campus minutā arundine gracilique perviridis Mel.
-
per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum
1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.
2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.
3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē
1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.
2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.
-
pigritor -ārī -ātus sum (intens. k pigrārē) zelo len ali zelo nemaren biti: Vulg., Aug.
-
plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)
1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.
2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.
3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.
4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.
5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.
6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē
1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.
2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.
-
plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)
I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —
II. pl.
1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.
2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.
Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.
-
plūri-fōrmis -e (plūs in forma) mnogoobličen, mnogoličen, zelo raznolik, mnogovrsten, raznovrsten: M., nondum quidem tamen flexanimo sono nec tamen pluriformi modo nec tamen multiforatili tibia Ap.