Franja

petreus 3 (ali iz petra ali pa iz Petrus) skalen ali Pétrov: pedes Aug.

petulāns -antis, adv. petulanter (iz petere preko petulus, prim. patulus, capulus, tremulus: petulantes et petulci, qui protervo impetu petunt Fest., torej = drzno napadljiv, od tod) nagajiv, objesten, neresen, razposajen, prešeren, lahkomiseln, nepremišljen, frivolen, (pre)drzen, nesramen, pohoten, škodoželjen, zlonameren, zlohoten, hudoben, zlorad (naspr. modestus): Plin., Sen. ph., Iust., Petr., Arn., Gell., Aug. idr., homo Ci., genus dicendi Ci., petulanter vivere Ci., petulantius iactari Ci., petulantissime fieri, petulantissime insectari Ci., impurus adulescens et petulans Ci., audax, petulans, libidinosus Ci.

petulcus 3 (petulus iz petere, prim. petulāns) napadajoč, naskakujoč, navaljujoč, od tod suvajoč, butajoč, udarjajoč, bodeč, bodljiv, trkajoč: caper et aries Col., agni Lucr., haedi V.; metaf. objesten, razposajen: meretrices Serv., Isid.

phalacrocorax -acis, m (gr. φαλακροκόραξ iz φαλακρός plešast in κόραξ vran) morski vran (čisto lat. corvus aquaticus): Plin.

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

phellos -ī, m (gr. φελλός) bot. plutec, hrast plutovec; meton. iz plutovine narejen kolutec v vodni uri, pluta: Vitr.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Pherecōdēs -is, m (Φερεκύδης) Ferekíd

1. slavni filozof z otoka Siros (ok. 550), Pitagorov učitelj: Ci., Plin., Ap., Hyg. — Od tod adj. Pherecōdēus 3 Ferekídov: Ci.

2. grški logograf iz Aten (ok. 460): Ci.

Pherecratēs -is, m (Φερεκράτης) Ferekrát

1. neki starec iz Ftije, baje Devkalionov potomec: Ci.

2. neki pesnik starejše atiške komedije, starejši kot Aristofan; po njem se imenuje tudi verz metrum Pherecratīum ali Pherecratīon (Φερεκράτειος) Ferekrátov verz, ferekratêjski (ferekrátski) verz, ferekratêj: razni slovničarji.

Philaenī -ōrum in (gr.) Philaenōn, m (Φίλαινοι) brata Filéna, Kartažana, ki sta se iz ljubezni do domovine dala živa pokopati: S., Mel., Val. Max., Philaenorum (Philaenōn) arae (Φιλαίνων βωμοί): S., Mel., Plin. „Oltar(ja) Filenov“, pristanišče na meji med ozemljema Kartagine in Kirene.

Philēmō(n) -onis, m (Φιλήμων) Filémon

1. grški komediograf iz Solov v Kilikiji: Pl., Q., Gell., Ap.

2. zgodovinar: Plin.

3. starec iz Frigije, Bavkidin mož: O.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Philistiō(n) -ōnis, m (Φιλιστίων) Filistíon.

1. zdravnik iz Lokrov, Platonov sodobnik: Plin., Gell.

2. pisec grških mimov z začetka 1. stol. po Kr.: Mart.

Philistus -ī, m (Φίλιστος) Filíst, zgodovinar iz Sirakuz, sodobnik obeh tiranov Dionizijev: N., Ci., Q.

Philō -ōnis, m (Φίλων) Fílon

1. akademski filozof v Atenah: Ci.

2. slavni arhitekt iz Aten: Ci., Vitr.

3. grški zdravnik iz Tarza, sodobnik cesarja Avgusta: Cels.

philograecus -ī, m (hibrid. iz φίλος in Graecus) grkofil, grkoljub: sed requirit piscinas, quod vos philograeci vocatis amphibium Varr.

Philolāus -ī, m (Φιλόλαος) Filoláj, pitagorejski filozof iz Krotona: Ci.

Philopoemēn -enis, m (Φιλοποίμην) Filopójmen iz mesta Megalopolis, vojskovodja ahajske zveze: L., Iust.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

phoenīx¹ -īcis, (gr. φοίνιξ)

1. m féniks, bajeslovni ptič, ki se je baje vsakih 500 let sam sežgal na svojem gnezdu, iz njegovega pepela pa je vstal mlad feniks: O., T., Sen. ph., Aur.

2. f palma: Plin.