Franja

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

palliastrum -ī, n (pallium) slab plašč: ni Zeno procinctu palliastri circumstantis coronae obtutu[m] magistri in secreto defendisset Ap., humi sedebat scis[s]ili palliastro semiamictus (sc. Socrates) Ap.

palmulāris -e (palmula) k ploski roki sodeč: frictus M. s plosko roko.

palpō² -āre in večinoma palpor -ārī -ātus sum (prim. gr. ψάλλω udarjam, prožim, pukam, pulim, ψαλμός brenkanje, stvnem. fuolen = nem. fühlen, lat. palpus, palpō, palpebra, palpitō idr.)

1. tepljáti, tapljáti, trepljáti, gláditi, božati: modo pectora praebet virgineā palpanda manu O., animalia blandi manu palpata magistri Prud., equum permulcere vel palpari Ulp. (Dig.).

2. metaf. drugovati s kom, dobrikati se, prilizovati se, láskati komu, ljubkovati: Luc. ap. Non., blande mulieri palpare Acc. fr., mulieri palpabitur Pl., cui male si palpere recalcitrat H., quem munere palpat Iuv., Veneris iram palpare Ap. skušati utolažiti, ut malarum societate palpentur Hier.; abs.: hoc sis vide, ut palpatur Pl., viden, scelestus ut palpatur Pl., nihil asperum territumque palpanti est Sen. ph.

pammachium -iī (pammachum -ī ), n (gr. παμμάχιον) pamáhij, „vesoljna borba“, telovadna tekma v mečevanju, rokoborbi in borbi s cestom (caestus): Hyg.

Pammenēs -is (in -ī), m (Παμμένης) Pámen, atenski retor, Brutov učitelj: Ci. Od tod Pammenius 3 Pámenov: [sed] Pammenia illa mihi non placent Ci. ep. Pamenova zadeva, zadeva v zvezi s Pamenom.

pancration¹ (pancratium) -iī, n (gr. παγκράτιον) „vesoljna borba“, dvojna borba = boj v paru, pankrátion, telovadna vaja, ki je združevala rokoborbo (lucta) z bojem s pestmi (pugilatus): Pr., Plin., Sen. ph., Hyg., Aug.

pandūra -ae, f (gr. πανδοῦρα) pandúra, glasbilo s tremi strunami: Varr. — Soobl.

1. pandūrium -iī, n (gr. πανδοῦριον) pandúrij: Cass.

2. pandōrium -iī, n pandórij: Isid.

3. pandōrius -iī, m pandórij: Isid.

panēgyricus 3 (gr. πανηγυρικός)

1. k splošnemu slavnostnemu zboru, k narodni svečanosti sodeč; subst. panēgyricus -ī, m (gr. πανηγυρικός sc. λόγος) panegírik, slavnostni govor: Isocratis Ci., Q. Izokratov slavnostni govor, s katerim je Grke spodbujal k slogi in vojni zoper Perzijce ter hkrati proslavljal Atene in zasluge Atencev.

2. metaf. slaveč, hvaleč: libri Aus. slavilni spisi; subst. panēgyricus -ī, m pohvalni (slavilni, poveličevalni) govor, panegírik: Q., panegyrici mendaces Lact.

Pangaeus -ī, m (sc. mons): Plin. in pesn. Pangaea -ōrum, n: V., Lucan. (τὸ Παγγαῖον) Pangáj(on), Pangája (Pangáje) = Pangajsko pogorje v Makedoniji ob meji s Trakijo, bogato z zlatimi in srebrnimi rudniki; adj. Pangaeus 3 pangájski = tráški, trákijski, tračánski: nemora Sil., iuga, arx Val. Fl.

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

pānīcum -ī, n (pānus² šop; pānicum = „rastlina s šopom“) laško proso (Panicum italicum Linn.): C., Plin.

pannūceus ali pannūcius 3 (pannus)

1. cunjav, cunjast, razcapan: vestis Petr., Baucis Pers.; subst. pānnūcia -ae, f (sc. vestis) zakrpana obleka, obleka polna zaplat, obleka, obšita s krpami (zaplatami): Isid.

2. metaf. klapast, uvel, medel, grbav, slaboten: Mart., Plin.

Pantaleōn -ōntis, m (Πανταλέων) Pantaleónt, gr. nom. propr., npr. trikratni strateg ajtolske zveze, ki se je l. 191 pogajal o miru s konzulom Manijem Acilijem Glabrionom: L.

Pantauchus -ī, m (Πάνταυχος) Pantávh, sin Makedonca Balakra, iz kroga zaupnikov kralja Perzeja, l. 172 talec za pogovore o miru s Kvintom Marcijem Filipom, sklenitelj zveze s kraljem Gencijem: L.

pantex -icis, m, nav. pl. panticēs -um (menda sor. s pānus oteklina) vamp, čreva: Pl., Nov. fr., Mart.; klobase: V. (Catal.).

Panthēum -ēī, n (gr. πάνϑειον in Πάνϑεον) Pánteon (Pantéj(on))

1. veliko Jupitrovo svetišče v Rimu; sezidati ga je dal Agripa (zdaj Tempio di S. Maria Rotonda): Plin., Macr., Amm.

2. kip kakega boga, ki kaže znamenja (simbole) več drugih božanstev: Aus.

Panyasis, acc. -sin (Πανύασ(σ)ις) Paníazis (Paníasis), gr. epski pesnik, Herodotov sorodnik: Q.

Paphos ali Paphus -ī, f (Πάφος) Páfos

1. Pigmalionov sin, ustanovitelj mesta Pafos: O., Hyg.

2. mesto na Cipru s starim Venerinim svetiščem: H., V. — Od tod adi. Paphius 3 (Πάφιος)
a) páfoški, páfijski, cíprski: Venus T., heros (= Pigmalion) O., thyrsi Col. poet. storži pafoške solate, pafoška solata.
b) páfoški, páfijski = Veneri posvečen: myrtus O., columbae Mart.; subst. Paphiē -ēs, f (Παφίη)
a) Páfoška, Pafošanka, Páfijka, Venerin vzdevek: Mart., Aus.
b) pafoška solata: Col. poet.

Papianilla -ae, f Papijaníla, Avitova hči; l. 452 po Kr. se je poročila s Sidonijem Apolinarom in mu rodila dva otroka: sina Apolinara in hčer Roscijo: Sid.