Franja

Nasennius -iī, m Nazénij, rim. nom. propr.; znan je C. Nasennius Gaj Nazenij iz Svese, l. 66 na vojni odpravi zoper Kreto vodja manipla (pod vrhovnim poveljstvom Kvinta Cecilija Metela), kasneje poslovnež in l. 42 Brutov pristaš: Ci. ep.

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.

nassa (naxa) -ae, f (iz *nadsā; prim. got. nati = stvnem. nezzi = nem. Netz = ang. net) vrša (pletenica, košara z ozkim vratom, da ribe ne morejo uiti iz nje): Plin., Sil., Fest., P. F.; pren. mreža, zanka: numquam hercle ex ista nassa (po drugih naxa) ego hodie escam (vabo) petam Pl., ex hac nassa exire constitui Ci. ep. izmotati se (rešiti se, uiti) iz te zanke.

nās-turcium: Varr., Ci., Cels., Petr., Arn., v pl.: Ps.-V. (Moret.), bolje nas-turtium: Cels., Plin., v pl.: Col. poet. -iī, n (iz *nās-torq^u̯i̯om; nāsus in torquēre; nasturcium, quod nasum torqueat Varr., nasturtium nomen accepit a narium tormento, et inde vigoris significatio proverbio usurpavit id vocabulum veluti torporem excitantis Plin.) vrsta kreše (gr. κάρδαμον), morda (tako Spengel) trilistna (širokolistna) kreša (Lepidium latifolium Linn.), po Wittsteinu vodna kreša (Nasturtium officinale Linn.).

nātālicius 3 (nātālis) rojstne ure se tičoč, rojstnega dne se tičoč, rojstnega dne, rojsten, roden: n. sidera Ci. stanje zvezd ob rojstvu (koga), zvezde rojenice, praedicta Ci. prerokovanje (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu (koga), horoskop, munus Val. Max. darilo, vezílo za rojstni dan, dies Mart., dapes Mart. ali convivium Symm. praznovanje (slavje, pojedina) ob rojstnem dnevu, lardum Iuv.; subst. nātālicia -ae, f (sc. cena) praznovanje (slavje, pojedina) ob rojstnem dnevu: dat nataliciam in hortis Ci.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

I.

1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.

nauarchia -ae, f (gr. ναυαρχία iz ναῦς in ἄρχειν) vodenje ladje, ladjevodstvo = služba ladjevodje, služba ladijskega poveljnika, služba kapitana: Cod. Th.

naucula -ae, f (skrč. iz navicula) ladjica, čolnič: Plin. iun., Paul. Nol.

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nau-fragus 3 (skrč. iz nāvi-fragus; navis in fran-gere)

I. pass.

1. ki je doživel ladjelom (brodolom); subst. brodolomec, brodolomka: Marium Africa devicta expulsum et naufragum vidit Ci., n. corpora V., mulier n. T., n. puppis O. ali ratis Sen. rh. (po ladjelomu) razbita; subst.: naufragum quendam natantem animadverterunt Ci., tibi fata mea naufragus edo O., dare naufrago tabulam (rešilno desko) Sen. ph., mersa rate naufragus assem rogat Iuv.

2. metaf. ki je izgubil svoje imetje = obubožan(ec), osiromašen(ec), obupan(ec): aliquis patrimonii (po drugih patrimonio) naufragus Ci., contra illam naufragorum eiectam ac debilitatam manum florem totius Italiae ac robur educite Ci. —

II. pesn. act. ladjelomen = ladje razbijajoč, brodolomen: mare H., unda Tib., monstra O., tempestas Val. Fl., Syrtis Sil.

Nauplius¹ -iī, m (Ναύπλιος) Návplij, kralj na Evboji, Palamedov oče, ki je z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na evbojske kleči, ob katerih so se jim razbile ladje; tako je maščeval svojega sina, ki so mu ga ubili: Pr., Hyg., Suet. Od tod patron. Naupliadēs -ae, m (Ναυπλιάδης) Navpliád = Navplijev sin Palamed: O.

nauscō -ere (skrč. iz nāvīscō: nāvis) odpreti (odpirati) se v podobi ladje: nauscit cum gran[um fabae se aperit nascendi] gratia, quod sit non diss[imile navis formae P. F. (o bobu).

nauta -ae, m (skrč. iz nāvita: nāvis) in pesn. nāvita -ae, m

1. ladjar, brodnik, brodar, mornar: Ci. idr., audivi ex nauta, qui illas vexerat Ter., navita Charon V., Stygiae navita (sc. Charon) turpis aquae Tib., navitae (sc. Charonti) reddita stipe Ap., navita Porthmeus Petr. poet., nautae sunt omnes, qui navigandi causā in navi sunt Ulp.; sg. kolekt.: obvertit navita remos O.; occ. ribič: dum navita retia siccat O.

2. ladijski gospodar, lastnik ladje, ladjar, kupec, trgovec, prekupčevalec: Myrtoum pavidus nauta secat mare H., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., miles nautaeque per omne audaces mare qui currunt H.; sg. kolekt.: Aemilianus nauta Sid.

3. mornar, pomorščak: Cat., voluptas nullast navitis … maior meo animo quam quando ex alto procul terram conspiciunt Pl., nautae militesque Siculorum Ci., nautae dominique navium C., nautas gubernatoresque comparari iubet C., navita de ventis, de tauris narrat arator Pr., multā prolutus vappā nauta H. (z „mornarji“ označuje H. najsurovejše ljudi; da je druženje z mornarji škodljivo za moralo, so torej vedeli že starodavniki).

Nautēs -ae, m (= gr. ναύτης) Návtes = Mornar, samogovoreče ime trojanskega mornarja: V.; mitični praoče Navtijcev (Nautii -orum, m; gl. Nautius), ki so baje prinesli paladij iz Lanuvija v Rim in odtlej skrbeli za žrtvovanje na čast boginji Minervi, ki se zato imenuje tudi dea Nautia navtijska boginja: Fest., Serv.

nāvia -ae, f (nāvis)

1. plovilo iz enega kosa lesa, brod, čoln, ladja: harundinum fissa internodia veluti navia binos et quaedam ternos etiam vehant Mel., unde hodieque aleatores posito nummo opertoque optionem collusoribus ponunt enuntiandi, quid putent subesse, caput, aut navem: quod nunc vulgo corrumpentes naviam dicunt Aur., aut capita aut naviam Paul. Nol., aes ita fuisse signatum hodieque intellegitur in aleae lusu, cum pueri denarios in sublime iactantes capita aut navia lusu teste vetustatis exclamant Macr. (gl. tudi caput).

2. metaf. posoda iz enega kosa lesa, nekak čeber, kad, kopanja: navia est uno ligno exculpta, ut navis, quo utuntur alveo in vindemia Fest.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

Nazārius -iī, m Nazárij, lat. retor z začetka 4. stol. po Kr.; ohranjen je njegov panegirik na Konstantina iz l. 321 po Kr.: Hier., Aus.

nē¹, napačno nae, zatrjevalna part. (= gr. νή, ναί od tod obl. nae) iz zaimenskega debla *no-, *ne-, (gl. enim, nam); prim. lat. ēn, sl. medmet na, hr. nȃ) v vzorni prozi vselej na začetku stavka in le pred osebnimi in kazalnimi zaimki, najpogosteje v glavnih stavkih v povezavi s predhodnim ali sledečim, le naznačenim ali določeno izrečenim pogojnim stavkom = da, res, zares, resnično, vsekakor, seveda, kajpada, pač, prav, ravno: ne ego homo infelix fui, qui non alas intervelli Pl., ne ego fortunatus homo sum Ter., ne illi vehementer errant, si illam meam pristinam lenitatem perpetuam sperant futuram Ci., si enim sapiens aliquis miser esse possit, ne ego istam gloriosam … virtutem non magno aestimandam putem Ci., ne illi falsi sunt, qui divorsissumas res pariter exspectant S., ne tu perditas res Campanorum narras, ubi summus honos ad filium meum perveniet L., ne tu, cum hoc legeris, non partes libelli, sed totum libellum improbabis Plin. iun.; pogosto v zvezi z zatrjevalnimi hercle, edepol, (m)ecastor, medius fidius idr. = da, zares, da, bogme, da, pri moji duši, da, zagotovo, (za) prmej, prmejduš, prmejkokoš: ne tu hercle cum magno malo (sc. tuo) mi obviam occessisti Pl., ne istuc mecastor iam patrem arcessam meum Pl., ne illam ecastor fenerato mi abstulisti Pl., ne ille medius fidius vir sapiens laetus ex his tenebris in lucem illam excesserit Ci., medius fidius ne tu emisti ludum praeclarum Ci. ep.; za zaimkom v odgovoru na vprašanje začudenja: Egone? Tunē (Tu nē) Pl. Jaz? Da, ti.