Franja

Tamaricī -ōrum, m Tamáriki, ljudstvo ob reki Tamara v Hispaniji: Mel., Plin.

Tapyrī -ōrum, m Tápir(c)i, ljudstvo v Mediji: Plin. — Soobl. Tapūrī -ōrum, m Tapúri: Cu. Od tod adj. Tapūrus 3 tapúrski: equites Cu.

Tauriscī -ōrum, m Tavríski, ljudstvo v Panoniji: Plin. — Od tod adj. Tauriscus 3 tavrískovski, tavríški: gens Plin. — Kot nom. propr. Tauriscus -ī, m Tavrísk, grški gledališki igralec: Ci.

Teātēs -um, m Teát(c)i, ljudstvo v Apuliji: L.

terra -ae, f (iz *tersā „suha“; indoev. kor. *ters- suh; prim. lat. torrēre, ex-torris, gr. τερσαίνω sušim) zemlja

1. (kot svetovno telo) zemlja (Zemlja), zemeljska obla: terra locata in media mundi sede Ci., terra in mundo sita est Ci., umbra terrae Ci., hunc statum esse huius totius mundi atque naturae, rotundum ut caelum, terra ut media sit Ci.

2. pooseb. Terra Zêmlja kot božanstvo: terra ipsa dea est; quae enim est alia Tellus? Ci., Terra dea Naev. ap. Prisc., Plin., Terra mater Varr., L., O., Suet., Hyg.

3. kot snov = zemlja, zemljína, prst, starejše zemljevina: mihi terram inice V., eam voraginem coniectu terrae explere L., manibus sagulisque terram exhaurire C., terrae gleba L. gruda, glebae terrarum Lucr., rates terrā atque aggere integere C., ut eorum ossa terra non tangat Ci., aquam terramque petere (kot znamenje podrejenosti) L., terram edere (= gr. γῆν ἐσϑίειν) Cels. uživati neužitne stvari, terrae filius Ci. ep., Pers. sin Zemlje, zemljan = neznan človek, neznanec, terrā orti Q. domačini, prvoselci, staroselci.

4. zemlja = (zemeljska) tla, tlo: solum terrae Lucr., terrae motus Ci., Sen. ph., Cu., Plin., terrae hiatus O., Sen. ph. zemeljska (zemeljna) reža, zemeljska (zemeljna) razpoka, žrelo, in eo loco dehisse terram Varr. da je regnila zemlja, da se je odprla zemlja, da je zazijala zemeljska razpoka, dehiscat mihi terra V. odpri se mi (naj se mi odpre), požri me (naj me požre), terram obtueri Pl. ali intueri Ci., C. gledati (zreti, strmeti) v tla, accidere ad terram Pl., aliquem affligere ad terram Pl. ali aliquem ad terram dare Pl., L. pobiti na tla, vreči ob tla, aliquem pronum in terram statuere Ter., ad terram virgis abiectus Ci.; loc. terrae na tla, ob tla, v tla, v zemljo: terrae defigitur arbos V., multa corpora terrae infodiant V., sacra alia terrae celavimus L., terrae procumbere O., terrae proiectus V., aliquem terrae (= ad terram) affligere O., terrae condit Lucan. (po drugih terrā), ille terrae concidit Ap.; occ. (glede na lastnosti tal): pinguis V., praepinguis et uvida Col., sterilis et moriens Cu., argillosa aut lapidosa Varr., aut arida aut satiata Sen. ph., ea quae gignuntur e terrā Ci. zemeljski pridelki, naravni proizvodi, prirodnine, prirodki.

5. zemlja, kopno, kopnina (naspr. caelum, mare): Pl., C., V. idr., terrā caeloque aquarum penuria Cu., S., terrae marisque cursus V., ipse terrā eodem pergit L., quisquis mari, quisquis terrā venerit L., iter Brundisium terrā petere contendi, nam maritimos cursus hiems praecludebat Ci.; pogosto: terrā marique Ci., S., mari terrāque L., terrā et mari ali et mari et terrā N., terrā pelagoque Lucan., Messalam terrā dum sequiturque mari Tib., marique terrāque Pl., terrā aut mari Pl. po suhem in (ali) po vodi (mokrem), po kopnem in po morju, terrā marique aliquem quaeritare (conquirere) Pl. ali terrā marique omnia exquirere S. po vsem svetu, povsod; pren.: ex magnā iactatione terram („pristan“) videre Ci.; tudi pl. (s pomenom sg.): Ditem patrem ferunt penetrasse sub terras Ci. ali sub terras ire V. v podzemlje, sub terris sint iura deûm et tormenta nocentum Pr. v podzemlju, in terris Ci., H., Sen. ph. na zemlji (svetu), pod soncem, hanc vitam in terris agere V.

6. pokrajina, krajina, ozemlje, dežela: Pl., Amm. idr., ut illam terram umquam attingeret Ci., a terrā terra remota meā O. od moje domovine, abire in alias terras Ci.; z apoz.: terra Arabia Pl., terra Gallia C., terra Africa Auct. b. Afr., terra Italia Varr., L., Attica terra Cu. ali terra Attica Gell.; tudi: Mediae Gordiaeorum terrae Cu.; pl.: terrae ultimae konec sveta: illa vox et inploratio: „civis Romanus sum“ quae saepe multis in ultimis terris opem inter barbaros et salutem tulit Ci.; pl. terra pogosto = skupina vseh naseljenih pokrajin = zemlja, svet: orbis terrarum Ci., Varr., O. (tudi: orbis terrae Ci. ep.) zemljekrog, zemlja, (vesoljni) svet, populus princeps omnium terrarum L. ali Carthaginienses principes terrarum L. prvo ljudstvo na (vsem) svetu, terrarum velis curam V., solvent formidine terras V. ali terras coërceat omnes O. svet = (pesn.) ljudje, človeštvo; terrarum kot gen. partitivus pri adv. loci = na svetu: ubi terrarum Pl., L., Ci., Gell., Macr. idr., ubi terrarum sumus? Ci. kje na svetu pa smo?, ubicumque terrarum et gentium Ci., aliquo terrarum migrare Brutus in Ci. ep., abire quo terrarum L., quoquo hinc asportabitur terrarum Ter., nec usquam terrarum Iust.

Opomba: Star. gen. sg. terras: Naev. ap. Prisc. in terraï: Lucr.

trā-dō -ere -didī -ditum (iz *trāns-dō)

1. preda(ja)ti, odda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati, izročevati), vročiti (vročati, vročevati): equum comiti V., Perdiccae anulum Cu., pecuniam quaestoribus L., praedia filio Ci., testamentum legendum H., Sextius per manus traditus C. od roke do roke, iz rok v roke, fasces stramentorum per manus inter se Hirt. podajati si, possessiones et res (posestva in premičnine) creditoribus C., loca alicui libera O. prepustiti v prosto uporabo, litterae praetoribus traduntur Ci.; pren.: regnum L., consulatum per manus S. iz rok v roke = neposredno; pesn. z inf.: tristitiam tradam portare ventis H.

2. occ.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati): Alcibiadi res publica tradita est N., C., imperium navium legato ademisti, Syracusano tradidisti Ci., alicui custodiam navium C., alicui exercitum S. vodstvo vojske, poveljstvo nad vojsko, alicui partem copiarum Cu., alicui agmen ducendum Cu., alicui turrim tuendam C., mihi Sicilia defendenda (v obrambo) tradita est Ci., alicui provinciam administrandam Auct. b. Alx.; tudi samo provinciam S., alicui obsides custodiendos C., uxori cogitationes intimas tradere T., te in disciplinam (pouk) meam tradideras Ci., Senecae in disciplinam traditus Suet., tradere pueros magistris Ci., O., pueros rhetori (rhetoribus) Q., Suet., ei filiam neptem T. dati za ženo; enako: tradita est Pico O., alicui sororem in matrimonium dare Eutr.; toda: uxorem alteri tradere N. prepustiti drugemu, odstopiti drugemu.
b) (živo) priporočiti (priporočati): aliquem non dignum H., aliquem alicui Ci., aliquem alicui tradere et commendare C., alicui omnem rem atque causam seque totum commendare atque tradere Ci.; tako tudi: tradere se eius fidei ali in eius fidem S.
c) izročiti (izročati) v (za, kot) zaščito (varstvo), dati (dajati) v (za, kot) zaščito (varstvo), zaupati v (za, kot) zaščito (varstvo): alicui decem satellites Cu., equites Romanos satellites alicui S., idoneos alicui centuriones Hirt.
d) izročiti (izročati), izda(ja)ti, preda(ja)ti: sceleris auctores Cu., perfugas S., nihil finium Eutr., arma, urbem, obsides, captivos, Galliae possessionem alicui C., aliquem magistratui N., aliquem vivum C., Cu., aliquem Romanis in servitutem C., Lentulum in custodiam Ci., aliquem vinctum, aliquem in vincula Cu., servos ad supplicium Ci., aliquem ad excruciandum Auct. b. Alx., se alicui C. vdati (predati, podati) se komu.
e) na milost in nemilost ali izdajalsko prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izda(ja)ti: imperium servo, regnum hostibus Cu., feris populandas (v pustošenje) terras O., urbem diripiendam (v plenjenje) militibus Eutr., quos tradituros sperabas, vides iudicare Ci., alicui patrios penates O., causam (sc. suam) adversariis Ter., tradimur, heu! Cl.
f) proda(ja)ti: aliquem dominis O., quācumque summā luxuriae domum Ph.
g) (refl.) vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se: N., Pl. idr., se totum Pompeius Caesari tradidit Ci., se totum rei publicae Ci., totos se voluptatibus Ci., se quieti Ci., se studiis vel otio Plin. iun., ex seditiosā ac tumultuosā vitā se in studium aliquod quietum Ci. umakniti in vdati se.

3. metaf.
a) tako rekoč kot dediščino potomcem zapustiti (zapuščati): inimicitias posteris Antonius in Ci. ep., posteris suis amplitudinem nominis Ci., opus posteritati famaeque Cu., mos a maioribus traditus Ci., N. ali consuetudo a maioribus tradita Ci. star (ustaljen) običaj, stara (ustaljena) navada, opes a maioribus traditae Cu., sacrilegium a conditoribus traditum Cu.; traditum est z ut ali inf.: Cu., L. star (ustaljen, uveljavljen, ukoreninjen) običaj, stara (ustaljena, uveljavljena, ukoreninjena) navada (šega) je.
b) ustno ali pis(me)no potomcem ali spominu „preda(ja)ti“, izročiti (izročati), prenesti (prenašati), poročati, sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), priobčiti (priobčevati), povedati, pripovedovati: hoc ubi alius alii tradiderat C., clamorem proximis C., sic vulgus, traduntque metus, nec poscitur auctor Sil. in tako širi ljudstvo strah, qualia multa historia tradidit Ci., quarum nomina multi poëtae memoriae tradiderunt L., eius pugnae memoriam posteris tradiderunt L., varios sermones immortalitati scriptis suis tradidit Ci., quo verius tradere posteris possis Plin. iun.; z ACI: Plin. idr., ipsum regem tradunt … se abdidisse L., quos supplicium de matre sumpsisse poëtae tradiderunt Ci., annales tradunt … L.; pri glag. v pass. z NCI: Lycurgi temporibus Homerus etiam fuisse traditur Ci. je baje živel; redko pri glag. v pass. stoji ACI: L., Cu., Africanum, Laelium doctos fuisse traditum est Ci.; z odvisnim vprašanjem: an tantum animo roboris fuerit non traditur certum L., haud traditur metune an obortā seditione Cu., unguenta quis primus invenerit non traditur Plin.; kot vrinjeni stavek: Front., nam utrumque traditur ali sic enim est traditum L.
c) occ. predavati, učiti, poučevati, razlagati: elementa loquendi Ci., praecepta Sen. ph., praecepta dicendi Ci., haec subtilius Ci., initia operum C., multa de sideribus, de rerum naturā iuventuti tradunt C., Midas, cui Orpheus orgia tradiderat O., quae ab quoque traduntur C. kar uči ta in oni, quae de officiis tradita a philosophis et praecepta sunt Ci., virtutem hominibus instituendo et persuadendo Ci., si qua est in iis culpa tradentis (učitelja) Q.

tribūnal -ālis, abl. -ī, n (tribūnus) tribunál

1. sodni oder, sodni stol, oder. Prvotno je tribunal = tribunski sedež. Pozneje so bili tribunalia leseni, polkrožno zgrajeni odri, do katerih so vodile stopnice; na odru je sedel službujoči uradnik na kurulskem stolu (sella curulis): Q., Mart., Suet. idr., circumstare tribunal praetoris urbani Ci., de tribunali citari Ci. uradno, de sella (sc. curuli) ac tribunali pronuntiat Ci., eum de tribunali deturbavit C., sedens pro (spredaj na) tribunali L., Tiberius iudicio assidebat in cornu (na strani, ob strani) tribunalis T., in tribunali Pompei praetoris urbani sedentes Ci.

2. vojskovodjev sedež v vojaškem taboru: regium (sc. Porsinnae) L., tribunal imperatoris A uct. b. Alx., ascendit tribunal Vocula T.

3. pretorjev sedež v gledališču: Vestalibus locum in theatro, separatim et contra praetoris tribunal dedit Suet.

4. meton. sodni stol =
a) sodišče: pro (pred) tribunali agere aliquid Ci., est certum tribunal, quo hoc crimen reservetur Ci.
b) sodniki, sodni oblastniki, sodni zbor: omne forum (trg = ljudstvo) quem spectat et omne tribunal H.

5. metaf.
a) žalni oder = nagrobni spomenik (kenotaf) v obliki tribunala v čast vojskovodjem ali državnim uradnikom; tak spomenik so postavili npr. umrlemu Germaniku v Epidafni: T.
b) vsaka vzpetina, vzvišek, npr. jez, nasip: structa manibus Plin.; od tod pren. visokost, veličina, vzvišenost: honoris mei Ap.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

trispithamus 3 (gr. τρισπίϑαμος) velik tri pedi, tripeden (tropeden); od tod Trispithamī -ōrum, m Trispít(h)ami = Tripedniki, ljudstvo pritlikavcev, ki je živelo onstran Indije: super hos extrema in parte montium Trispithami Pygmaeique narrantur, ternas spithamas longitudine Plin.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.

Vardaeī -ōrum, m Vardájci, ljudstvo v Dalmaciji: Vatinius in Ci. ep., Plin.

Venetī -ōrum, m (Ἐνετοί, pozneje Ἑνετοί; od tod pri Polibiju Οὐένετοι) Véneti

1. ljudstvo, ki je živelo ob severozahodni obali Jadranskega morja na ozemlju današnje Benečije, izhajalo pa naj bi iz paflagonskega plemena Enetov ali Henetov (gl. Antēnor): N. fr., L., Mel., Plin., Sil., T., Iust.; sg. kolekt. Venetus -ī, m Vénet: Lucan. Od tod
a) adj. Venetus 3 vénetski: Eridanus Pr., gentes Sil., terrae Mart., Vergilius Macr., Mantua Sid.
b) subst. Venetia -ae, f (Ἐνετική) Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: L., Plin., Vell. idr.

2. keltsko pleme v Lugdunski Galiji na južni obali Bretanje; njihovo glavno mesto je bilo Venetae Venete (zdaj Vannes): C., Fl. Od tod
a) subst. Venetia -ae, f Venétija, Vénetsko, dežela Venetov: C.
b) adj. Veneticus 3 vénetski: bellum C. Rimljanov z Veneti, insulae Plin.

3. pleme v Aziji: Mel.

4. inačica za Venedī (gl. Venedī).

vīscerātiō -ōnis, f (vīscera) javno razdajanje mesa, delitev (razdeljevanje) mesa med ljudstvo, poseb. ob pogrebnih svečanostih: Suet. idr., viscerationibus pecunias profundere Ci., populo visceratio data a M. Fulvio in funere matris L.; metaf.: sine amico visceratio leonis ac lupi vita est Sen. ph. krmljenje, hranjenje.

Volcae -ārum, m Vólki, ljudstvo v Narbonski Galiji, razdeljeno na dve plemeni: na Volke Tektosage (Volcae Tectosagēs) z glavnim mestom Tolosa Toloza (zdaj Toulouse) in na Volke Arekomike (Volcae Arecomicī) z glavnim mestom Nemausus Nemavz (zdaj Nîmes): Ci., C., L., Mel., Plin.