Franja

dētēstātiō¹ -ōnis, f (dētēstārī)

1. obr. preklinjanje, prekletev, zakletje: Sen. ph., Gell., dira H., primoribus … ea detestatione obstrictis L.

2. pren. odvračanje (kazni), pokora: scelerum Ci., Plin.

3. jur.
a) d. sacrorum slovesna odpoved rodbini = izstop iz rodu: Gell.
b) naznanjanje ob pozivanju prič (pred pričami): Gell.

dētēstor -ārī -ātus sum

1. obr.
a) komu kaj hudega od bogov prositi ali nadenj klicati, komu vse zlo (od bogov) želeti: in caput eorum d. minas periculaque L., deorum iram in caput infelicis pueri Plin. iun.
b) (bogove pozivajoč) prekleti (preklinjati): detestor exitum (belli civilis) Ci., omnibus precibus detestatus Ambiorigem C. na vse načine preklinjajoč, eum fratricidam detestans compellabat N., hostilique caput prece detestatur euntis O., causam auctoremque cladis d. T., indignam sortem populi Romani palam et clare d. Suet.; od tod dētēstandus 3 prekleman, preklet: memoria Val. Max., fraus T.; pt. pf. in inf. pr. s pass. pomenom: bella matribus (grški dat.) detestata H., in isto … coetu detestari Ap., ab omnibus detestari Aug.

2. pren. (slovesno) odvrniti (odvračati), odkloniti (odklanjati), proti čemu pričati, protestirati: ut a me … patriae querimoniam detester Ci., o di immortales, avertite et detestamini, quaeso, hoc omen! Ci., omnes memoriam consulatus tui, facta, mores … a re publica detestantur Ci., invidiae detestandae gratiā Ci.

3. jur.
a) slovesno odpovedati se rodu, izstopiti iz rodu (prim. dētēstātiō¹ 3. a)): Gell.
b) ob pozivanju prič (pred pričami) naznaniti (naznanjati): G. (Dig.).

diacopraegīās (= διὰ κόπρου αἰγείᾱς) zdravilo iz kózjaka (= kozjih iztrebkov): Cael.

diacopron (= διὰ κόπρου) zdravilo iz govna: Marc.

diaeteōn (= διὰ ἰτεῶν) zdravilo iz vrbovega soka: Cael.

diaglauciōn ali diaglaucium -iī, n (gr. διὰ γλαυκίων) mazilo iz velikocvetnega krvavega mlečka (glaucion): Plin. (nekje dia glauciu = διὰ γλαυκίου).

dialibanōn (= διὰ λιβάνων) mazilo iz kadila: Marc.

diamelilōtōn (= διὰ μελιλώτων) mazilo iz melilote (vrste medene detelje): Cael.

diamelitōn (= διὰ μελίτων) mazilo iz medu: Th. Prisc.

diammanae (= διὰ μάννης) mazilo iz kadila: Cael.

diamorōn (= διὰ μόρων) sok iz črnih murv: Pall., Cael., Th. Prisc., Isid.

diaorīganon (= διὰ ὀριγάνου) zdravilo iz dobre misli (origana): Cael.

diapēganon (= διὰ πηγάνου) zdravilo iz (rastl.) rutice: Cael., Plin. Val.

diapente (= διὰ πέντε, sc. χορδῶν)

1. peta stopnja, kvinta v glasbi: Vitr., M., Fulg.

2. zdravilo iz petih sestavin: P. Veg.

diasampsūchum (= διὰ σαμψύχου) mazilo iz majarona: Cael.

diasmyrnēs (= διὰ σμύρνης) in diasmyrnōn (= διὰ σμύρνων) mazilo iz mire: Marc.

diaspermatōn (= διὰ σπερμάτων) zdravilo iz mazil: Cael., Isid.

diasteatōn (= διὰ στεάτων) zdravilo iz loja: Plin. Val., Marc.

diatessarōn (= διὰ τεσσάρων)

1. kvarta v glasbi: Vitr., M., Fulg.

2. medic. zdravilo iz štirih sestavin: Cael., Plin. Val., Marc.

diathēon (= διὰ ϑείου) zdravilo iz žvepla: Th. Prisc., Cael.