Franja

lurcō² (star. lurchō: Ap., Serv., Prob.) -ōnis, m (morda izpeljano iz *lurgicos in sor. z gr. λάρυγξ, gen. λάρυγγος grlo, žrelo (iz *(s)lōg-); ljudska etim. izpeljuje besedo iz lūra meh; ni pa ugotovljeno, ali je v prvem zlogu ŭ ali ū) požeruh, požrešnež, požrešnik, žerec, snedež, sneduh, hrustalo, samopašnež, samopašnik; poseb. kot psovka: Luc. ap. Non., Suet., lurco edax Pl.; v obscenem pomenu o pohotnežu: sic praeco lurchonem tractabat dicacule Ap. — Kot priimek Lurcō -ōnis Lúrkon: M. Aufidius Lurcō Mark Avfidij Lurkon, ki je prvi gojil pave: Ci. ep., Varr., Plin. (morda tudi H., Sat. 2, 424). Od tod adj. Lurcōniānus 3 Lúrkonov, lurkónski: Lurconiana condimenta Tert.

lūstrō² -āre -āvī -ātum (lūstrum2)

1. s spravno daritvijo očistiti (očišč(ev)ati): agrum Ca., exercitum Ci., L., Auct. b. Afr., populum Ci., lustranda colonia abeo, qui deducit Ci., l. Capitolium, classem, urbem L., lustratus et expiatus sacro L., purā undā spargens lustravit viros V., l. aras V., oves O., corpus divino odore O., terque senem flammā, ter aquā, ter sulphure lustrat O., ipseque te circum lustravi sulfure puro Tib., me lustravit taedis Tib., placet exercitum patrio more lustrari Cu., meminerit non nisi religiosā purificatione lustratos accedere ad templa debere Mart. (8, Praefat.); z dat.: lustrari Iovi V. očiščevati se Jupitru na čast = Jupitru darovati spravno daritev.

2. (ker je bil z očiščevalno ali spravno daritvijo združen pregled vojske in celo vsega naroda) pregled(ov)ati, ogled(ov)ati (si), potem sploh motriti, opazovati: exercitum Ci. ep., Hirt., L., T., Aur., Anchises … convalle virenti inclusas animas superumque ad lumen ituras lustrabat V., vestigia l. V., os oculosque loquentis … et totum lustrabat lumine (z očmi) corpus V., l. oculis campos Lucan., immania membra lustrabat visu Sil.

3. metaf.
a) prepotovati, potovati po čem, prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepluti, pluti po čem: Aegyptum, terras Ci., stella Martis … eundem lustrat orbem Ci., quando luna lustrato suo cursu solem consecuta est Ci., dumque omnia lustrat eundo O., l. arva, extrema Libyae V., muros equo V. objezditi, lustrandum navibus aequor V., l. caerula puppe Sil., flumina navigiis Plin. iun.; pesn. in poklas. obiti (obhajati), obda(ja)ti, obleteti (obletavati): lustrantque (sc. regem) choreis V. plešejo okoli, l. agros V. v slovesnem sprevodu hoditi okoli, lustratis signis Suet. (o orlu) potem ko je obletel bojna znamenja; lustratis levi tactu oculis Plin. z lahnim dotikom oči; pren. kaj presta(ja)ti, (pre)trpeti, prebi(ja)ti se skozi kaj, vzeti (jemati) nase kaj, podvreči se čemu: multa alia Ci. poet., incerta pericula V.
b) premisliti (premišljevati), pomisliti (pomišljati), razmisliti (razmišljevati), pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), razb(i)rati (v duhu, srcu): animo non has maximas artīs Ci., omnia ratione animoque Ci.

lūstrum² -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

2. meton.
a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).

lutulentus 3 (lŭtum)

1. poln blata, blaten, blatnat, blatast, umazan: caenum Pl., lutulenta sus H., Lact., animal (= sus) Lact., caprile quo minus sit uliginosum ac lutulentum Varr., amnis O., diluvio tellus lutulenta recenti O., aut lutulentus agis brumali tempore cursus O., humus erat lutulenta vino Ci. fr., qui solet et vexat lutulenta balnea turba Iuv., lutulentam terram Col., aqua Ap.; occ. s čim namazan, premazan: palaestra Mart.

2. metaf.
a) (moralno) umazan = grd, ogaben, gnusen, odvraten: scio ego, multos iam lucrum lutulentos homines reddidit Pl., persona illa lutulenta impura invisa in huius moribus natura vitaque est expressa Ci., pauci ista tua lutulenta vitia noramus Ci.; v komp.: illius domino non lutum est lutulentius Pl.
b) (o slogu) blaten = nečist, moten, kalen, nejasen (naspr. purus): Lucilius (= Lucilijev slog) fluit lutulentus H. — Adv. lutulentē nečisto: Non.

lŭtum² -ī, n (iz *(s)lutom; prim. lat. pol-luere, lŭstrum, gr. λῦμα blato, nesnaga, λύμη zasramovanje, λύϑρον onesnaženje, λυμαίνομαι sramotim, psujem)

1. blato: aliquem in luto volutatum invenimus Ci. (dvoumno, ker Verres = veper, divji merjasec), oblitus cruore et luto, spoliatus illius supremi diei celebritate cui cedere inimici etiam solent, ambureretur abiectus Ci., amica luto sus H. ki ima rada blato, „blatoljubna“, recenti luto spargere iumenta Iuv.; v pl.: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non.; preg.: in luto esse, in luto haerere Pl. ali in luto haesitare Ter. = v škripcih (stiski, zadregi, težavah) biti, pro luto esse Petr. imeti vrednost blata = „en drek veljati“ = malo veljati, smešno poceni biti, pro luto habere Petr. malo ceniti; lutum kot psovka = nesnaga, drek = umazanec, ničvrednež, pokvarjenec: Pl., Ci., Cat.; v besedni igri: quia ludo luto Pl., Saturnalicio lusit et ipse luto Mart.

2. zaničlj. = umazanija = prah, s katerim so se posipali (roko)borci: Sen. ph.

3. ilovica, glina, il(o): contabulationem summam lateribus lutoque constraverunt C., crates luto integuntur C., hic homullus ex argilla et luto fictus Ci., caementa interlita luto L., l. Punicum Col., componere de luto Iuv., aediculae luto factae Lact., macerias luto et lapide excitare Pall.; pesn.: quibus meliore luto finxit praecordia Titan Iuv. iz boljše snovi. — Soobl. lutus -ī, m: Quadr. ap. Non.

lūtum¹ -ī, n

1. bot. (rumeni) katánec (Reseda luteola Linn.), rastl., s katero se rumeni: V., Vitr., Plin.

2. rumenilo, rumenina = rumena barva, rumeno barvilo: Ps.-V. (Ciris), Tib.

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

lūxuriō -āre -āvī -ātum in lūxurior -ārī -ātus sum (lūxuria)

1. (o rastl. in zemlji) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): seges in pingui luxuriabit humo O., luxuriat Phrygio sanguine pinguis humus O., ager adsidua luxuriabat aqua O., perniciose luxuriat (sc. vitis) Plin.; pren.: haec laetitia luxuriat nobis et vana evadit L. se bujno razraste in izniči (splava po vodi), ingenium luxurians Plin., luxuriantia compescere H. ali astringere Q. bujne poganjke obrezati.

2. metaf.
a) bujno poln biti, pokati od česa, nabrekniti (nabrekati) od česa, nape(nja)ti se, narasti (naraščati), obilovati s čim: luxuriatque toris animosum pectus (sc. equi) V., adiectoque cavae supplentur corpore rugae, membraque luxuriant (sc. Aesonis) O. kipijo od bujnega obilja, deliciis luxuriare novis O.
b) (o živalih) objesten, razposajen, vesel biti, (objestno) skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), skakljati: ut ... serpens ... luxuriare solet O., ludit et in pratis luxuriatque pecus O., equus luxurians V. poskočen, leo luxurians Val. Fl.; tako tudi: ventus luxurians Ap.
c) (o človeku) preda(ja)ti se prešernosti (razposajenosti, razbrzdanosti), biti nezmeren, razuzdan, prekoračiti (prekoračevati) mejo dovoljenega, pretira(va)ti, zaiti (zahajati) predaleč, izpriditi se, sprevreči (sprevračati) se, izroditi (izrojevati) se, v razkošju (razvratno, razuzdano) živeti, naslajati se, uživati: luxuriant animi rebus secundis O., ne luxuriarent otio animi, quos metus hostium disciplinaque militaris continuerat L., vereor, ne haec laetitia luxuriet L. da bi nam udarilo v glavo, laeta enim principia magistratus eius nimis luxuriavere L., nimiā gloriā luxuriat ingenium L., Capua luxurians felicitate Ci., luxuriantem habitum obicis filio Sen. rh. potratnost (bahatost) v oblačenju, gizdavost.

Lycambēs -ae, m (Λυκάμβης) Likámb, Parijec, čigar lepo hčer Neobulo je snubil pesnik Arhiloh; ker ga je oče osorno zavrnil, se mu je pesnik maščeval s tako hudo zajedljivimi zabavljicami, da sta se baje oče in hči od sramu obesila: H. Od tod adj. Lycambēus 3 (Λυκάμβειος) Likámbov: sanguis O., Mart.

Lycēum -ēī ali Lycīum -īī, n (Λύκειον) Likêjon (Licej), likejskemu Apolonu posvečen gimnazij (= borišče, telovadnica) zunaj atenskega mesta z lepimi vrtnimi nasadi, ki ga je ustanovil Pejzistrat, razširil pa Perikles. V njem je učil Aristotel od l. 335 do l. 322: Ci., L., Gell.; metaf. licej = gimnazija s knjižnico pri Ciceronovi vili v Tuskulu: Ci.

lychnis -idis, f (gr. λυχνίς) sveteča: puellae Fulg. s svetilkami; kot subst.

1. líhnid(a), dragulj ognjene barve: Plin.

2. bot. líhnida, vrsta vrtnice z ognjenordečim cvetom: Plin.

3. bot. lychnis agria divji odolin: Plin.

lyncūrium -iī, n (gr. λυγκούριον) linkúrij, „risje oko“, trd, prozoren kamen rdečkastorumene barve, za katerega so starodavniki menili, da nastane iz kristaliziranega risjega seča, najbrž hijacínt, po drugih turmalín: Plin. — Soobl. lyncūrius (s popačeno inačico ligūrius) -iī, m: Hier., Isid.

lyra -ae, f (gr. λύρα)

1. lira, plunka, lutnja, glasbilo, sprva s štirimi, pozneje s sedmimi strunami: Tib., Cl., Amm., cum (sc. Themistocles) in epulis recusaret lyram Ci., curvae lyrae parens (izumitelj = Merkur) H., septena fila lyrae O., lyrae cantus Plin., Pythagoras perturbationem animi lyrā componebat Sen. ph.

2. meton.
a) lirsko pesništvo, pesem: Pindarica O., Aeoliae Lesbis amica lyrae (= Sappho) O., Musa lyrae sollers H., iocosa l. H. šaljiva pesem.
b) pesniška nadarjenost: inferiore lyrā Stat.

3. Lyra ozvezdje Lira: Hyg., Col., exoriente Lyrā O.

Lyrnēs(s)us (Lyrnēs(s)os) -ī, f (Λυρνησσός) Lirnés (Lirnéz)

1. mesto v Miziji, na meji s Troado, rodni kraj Ahilove ljubice Brizeide Hipodameje: V., Plin. Od tod

1. subst. adj. Lyrnēsis -idis, acc. -ida, voc. -i, f (Λυρνησίς): O. ali Lyrnēsias -adis, f.: P. F. Lirnézijka = Brizeida.

2. adj. Lyrnēsius 3 lirnéški, lirnézijski, iz Lirnésa: moenia O., Acmon V.

2. mesto v Kilikiji: Cu., Prisc.

3. mesto v Pamfiliji: Plin.

māchina -ae, f (izpos. iz dor. μαχανά = μηχανή) stroj, ogrodje, konstrukcija

1. umetno sestavljeno delo, izdelek, zgradba, sestava, ustroj: mundi Lucr.

2. vsaka mehanična naprava, s katero se omogoči ali olajša kako gibanje, stroj, naprava, priprava, škripec, valj, vitel, vitlo, vzvod, dvigalo: Pl., Ci., Col., Icti., torquet machina lignum H. vitel, trahunt machinae carinas H. valji; poseb. oblegovalna naprava, oblegovalni stroj (katapulti, oblegovalni stolpi itd.): V., L., vineis, turribus et machinis omnium generum urbem expugnare L.; pren.: hanc … legem ad illius opes evertendas, tamquam machinam, comparari Ci., iisdem machinis sperant me posse labefactari Ci.; occ.
a) ogrodje, stavbna konstrukcija, (gradbeni, stavbni, delovni, zidarski) oder, (o)gredje, ogrodje: Varr. ap. Non., Vitr., machinae aedificationum Plin., de machinā cadere Icti.
b) slikarsko stojalo: in machinis pingere Plin.
c) oder, podest, na katerem so bili razstavljeni sužnji, namenjeni za prodajo: amicam de machinis emit Q. Ci.

2. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, prevara, zvijača, spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo, ukana, lest: Pl., Pac. ap. Fest., Q., et omnes adhibeam machinas ad tenendum adulescentulum Ci., nec quem dolum ad eum aut machinam commoliar, scio quidquam Caecil. ap. Ci.

māchinārius 3 (māchina) k stroju spadajoč, strojen: mola Ap. ki ga goni osel s pomočjo stroja, asinus Icti. osel, ki goni mlin, mensor Icti. zemljemerec, geodet; subst. māchinārius -iī, m delavec na stavbnem odru: Paul. (Dig.).

māchinātiō -ōnis, f (māchinārī)

1. umetna naprava, stroju podobna naprava = gonilo, gibalo, sistem, mehanizem: plaustrorum Vitr., data est bestiis machinatio quaedam Ci., machinatione quādam moveri aliquid videmus, ut sphaeram, ut horas … Ci.

2. meton. mehanična naprava (priprava), stroj: Auct. b. Alx., navalis C. ladijski stroj (s katerim vlečejo ladje), machinationes praeparare Vitr. odre, ogredje; poseb. oblegovalne naprave, oblegovalni stroji: Vitr., machinationes tantā celeritate promovere C., aggeribus turribusque et aliis machinationibus locus importunus S., vineae omniaque alia operum machinationumque genera cum admoverentur L.

3. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, prevara, zvijača, ukana, lest, zvijačen ukaz: Icti., cum aut docendus is (sc. iudex) est … aut tamquam machinatione aliquā tum ad severitatem tum ad remissionem animi … contorquendus Ci.

māchinor -ārī -ātus sum (māchina) izmisliti (izmišljati) si, umisliti (umišljati), izumiti (izumljati), (za)snovati, ustvariti (ustvarjati), (iz)oblikovati: Lucr., Corn., Iust., Vitr., Icti., versum Ci., ad usum orationis quanta opera machinata est natura! Ci., astutiam, machinam Pl., senatoribus perniciem L., alicui necem L., in nos pestem machinaris Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: Ap., Vitr., Cael., iudicium illud a P. Antonio machinatum S.

Macra -ae, m Mákra

1. otok ob današnjem Krimu: Plin.

2. drugo ime za otok Evbojo: Plin.

3. mejna reka med Etrurijo in Ligurijo (zdaj Magra): L., Lucan., Plin.

4. Macra cōmē (Μακρὰ κώμη) trg Makra v Lokridi ob meji s Tesalijo: L.

Macrobius -iī, m (Μακρόβιος „Dolgoživec“) Makróbij, s celim imenom Aurelius Ambrosius Theodosius Macrobius Avrelij Ambrozij Teodozij Makrobij, dostojanstvenik na dvoru Teodozija mlajšega (4—5. stol. po Kr.), avtor dela „Saturnalia convivia“ in komentarja k Ciceronovemu delu „Somnium Scipionis“.