Franja

masturbor -ārī -ātus sum (najbrž iz *man(u)-stupro „z roko samega sebe skruniti“,„z roko se zadovoljevati“, po ljud. etim. predelano po glag. turbāre; ali pa iz manu in turbare, oz. soobl. sturbare, prim. gr. στυρβάζω poleg τυρβάζω = turbo) samega sebe (z roko) (o)skruniti (oskrunjati), samozadovoljevati se, onanirati: Mart.; od tod subst. pt. pf. masturbātus -ī, m = masturbator: Mart.

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

mātertera -ae, f (iz *mā́tro-terā, komp. tvor. iz māter = „druga mati“) teta, materina sestra: Pl., Ci., T., Pers., Icti., matertera novi dei (sc. Bacchi) Ino O., magna m. = soror aviae, maior m. = soror proaviae, maxima m. = soror abaviae Icti.

Mātrīnius -iī, m Matrínij, rim. ime. Znani so:

1. C. Matrinius Gaj Matrinij, rimski vitez in poslovnež, ki ga je na Siciliji oškodoval Ver (Verres): Ci.

2. D. Matrinius Decim Matrinij, scriba aedilicius, Ciceronov klient: Ci.

3. T. Matrinius Tit Matrinij iz Spolecija, ki ga je Marij l. 95 branil v procesu glede državljanskega prava: Ci.

matrīx -īcis, f (māter) mati, za vzrejo in razplod

1. žival za pleme, plemenska žival, plemeníca (npr. krava, ovca): Varr., Col., tudi o perutnini: Col.

2. metaf.
a) (o ženah) roditeljica, začetnica (rodu), pramati: Eva m. generis feminei Tert.
b) deblo, iz katerega rastejo veje: Suet.
c) maternica, materino telo: Plin., Sen. rh., Veg.
d) matica, matična knjiga, javni zapisek (zaznamek): Tert.
e) mati = vzrok, vir, izvor: omnium praeceptorum, m. et origo cunctorum Tert.

mātūrēscō -ere, mātūruī (incoh. iz mātūrus)

1. dozore(va)ti, zoreti (o sadovih): Plin., cum maturescere frumenta inciperent C.; (o gnoju): si pus maturuerit Cels. če dozori.

2. metaf. (o človeku, njega telesu, duševnih lastnostih in delih) dozore(va)ti, dorasti (doraščati), odrasti (odraščati), razvi(ja)ti se (čedalje bolj, popolnoma), (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se, (o)jačati se: Sen. ph., partūs (telesni plodi) maturescunt Ci., haec (nymphe) ubi nubilibus primum maturuit annis O. brž ko je stopila v leta, godna za možitev, brž ko je postala godna za možitev, senescentibus vitiis, maturescente virtute L., si virtutes iuvenis maturuissent Plin. iun., libros nondum satis maturuisse Q. še niso godne za izdajo; tudi: lucus maturuit O. je zras(t)el.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

Māvors¹ -ortis, m (star. in pesn. = Mārs)

1. Mávors (Mavórt), bogočastno ime Marsa kot zmagovitega boga: Ci., genitor Mavors O., Mavors pater Val. Fl., urbs Mavortis (= Roma) V., puer Iliae Mavortisque (= Romulus) H., scopulus Mavortis O. (= gr. Ἄρειος πάγος).

2. meton. vojna: Aus. — Od tod adj. Māvortius 3

1. Mavórsov (Mavórtov), Mársov: moenia V. = Rim, tellus V. = Trakija, proles O. Tebanci, ker so nastali iz zob Marsu posvečene kače, aetas, nobilitas, pectora, munera, cuspis, plebes, signa Cl., seges Mavortia belli Cl. možje, ki so se dvignili iz posejanih zmajevih zob; subst. Māvortius -iī, m Marsov sin, Mavórtij = Meleager, ki je bil baje Marsov sin: O.; tudi = Márs: Petr. poet.

2. vojen, bojevit: Sil., Stat., Val. Fl., Cl.

Māximīnus -ī, m Maksimín

1. C. Iulius Verus Maximinus Thrax Gaj Julij Ver Maksimin Tračan, po rodu iz Trakije, rim. cesar v letih 235—238 po Kr.: Eccl.

2. C. Galerius Valerius Maximinus Gaj Galerij Valerij Maksimin, s prvotnim imenom Daia, rim. cesar v letih 310—313 po Kr., nečak cesarja Galerija Valerija Maksimijana: Lact.

3. Flavius Maximianus Flavij Maksimijan iz Panonije, varovanec cesarja Valentinijana I., praefectus annonae v Rimu l. 368—370, vicarius urbi l. 370—371, praefectus praetorio Galliarum l. 371—376: Amm., Cod. Th.

4. Maximianus Maksimijan, vitez, magister scriniorum, sodelavec pri redakciji Teodozijevega kodeksa (codex Theodosianus), l. 449 po Kr. poslanec k Atili: Cod. Th.

Māximus² -ī, m Máksim.

1. priimek Fabijevega (gl. Fabius) in Valerijevega (gl. Valerius) rodu; pl. Maximi Ci. možje, kakršen je (bil) Kvint Fabij Maksim.

2. Appius Maximus Santra Apij Maksim Santra, Trajanov vojskovodja: Fr.

3. Maximus Maksim, Partenijev osvobojenec, udeležen pri Domicijanovem umoru: Suet.

4. Maximus Maksim, Marcialov naslovnik: Mart.

5. Maximus Maksim, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Petronius Maximus Petronij Maksim, comes sacrarum largitionum l. 415 po Kr., praefectus urbi l. 420—421 in 433, konzul l. 433 in 443, praefectus praetorio Italiae l. 435 in 439—441, rim. cesar l. 455: Sid.

7. Maximus Magnus Maksim Veliki, uzurpator 383—388: Amm., Ambr., Cod. Th.

8. Maximus Maksim, poslanec rimskega senata k cesarju Konstanciju II.: Amm., Symm.

9. Maximus Maksim, patricij, konzul l. 523, poročen z zahodnogotsko princeso: Cass.

10. Maximus Maksim iz Cezareje, kristjan, kiniški filozof: Ambr.

11. Maximus Maksim iz Efeza, prijatelj in učitelj cesarja Julijana: Amm.

12. Maximus Maksim, gramatik iz Madavre: Aug.

Mēdī -ōrum, m (Μῆδοι) Médijci, pesn. tudi = Pêrzijci, Asírci, Párti: Ci., N., H., Cu., Iust. Sg. Mēdus -ī, m Médijec, pesn. tudi = Pêrzijec: N., H., Val. Fl. — Od tod subst. Mēdia -ae, f (Μηδία) Médija, dežela jugozahodno od Kaspijskega jezera med Armenijo, Partijo, Hirkanijo in Asirijo; glavno mesto Ecbatana: V., N., Plin., Iust.; adj. Mēdus 3 médijski, pesn. tudi = pêrzijski, asírski: Hydaspes V., acinaces H., flumen H. Evfrat, sagittae Pr.; Mēdicus 3 (Μηδικός) médijski, tudi = pêrzijski, asírski: vestis N., Cu., arbor Plin. pomarančno drevo, pomarančevec, oranževec, māla Plin. pomaranče, oranže, citrone, dea Aus. Nemezis, ki je iz paroškega marmorja; subst. Mēdica -ae, f (sc. herba, gr. Μηδική) médijska (iz Médije pripeljana) detelja, metéljka, lucérnka, nemška detelja (Medicago sativa Linn.): Ca., Varr., V., Plin., Col., Isid.

mediālis -e (skrč. iz *medidiālis: medius dies) (o)poldanski, (o)poldanji: medialem appellabant hostiam atram, quam meridie immolabant P. F. opoldan žrtvovana.

mēdix (meddix) -icis, m (osk. meddíss; nastalo iz modus (iz *medos) in dicere; *medo-deicos > *medo-dics > med(d)ix „pravosodnik“ (prim. tudi iu-dex), osk. oblastnik, s polnim izrazom m. tūticus (prim. osk. touto narod, mesto), torej narodni svétnik) glavar zveze kampan(ij)skih mest, zvezni glavar, najvišji oblastnik v Kampaniji: summus ibi capitur meddix: occiditur alter Enn., medix tuticus, qui summus magistratus apud Campanos est L., nec procul inde in occulto Marius Alfius medix tuticus — [is] summus magistratus erat Campanis L., praeerat Statius Mettius missus ab Cn. Magio Atellano, qui eo anno medix tuticus erat L., Sufes dict[us Poenorum ma]gistratus, ut Oscor[um meddix tuticus] Fest., meddix apud Oscos nomen magistratus est; Ennius: „Summus ibi capitur meddix: occiditur alter“ P. F.

medulla -ae, f (morda iz medius)

1. mozeg, pri rastl. stržen, sredica, srž, pri drevesih stržen: Iuv., Col., Sen. tr., Veg., vitulina, cervina, bubula Cels., cum albis ossa medullis O., medullam e caule eximere Plin., frumenta candidiorem medullam reddunt Plin. moko; pri drugih rečeh notranjost, notrína, sredina, jedro: renum Ap., montis Cat., perforatos gratiores fieri (sc. berullos) medulla candoris exempta Plin., nuces sine medullā Petr.

2. metaf.
a) (v pl.) notranjost, notrína, glob(oč)ina (srca, duše), srce, duša: Tib., haec mihi semper erunt imis infixa medullis O. bo vedno na dnu mojega srca, quae mihi sunt inclusa medullis Ci., est flamma medullas V., cura mordet medullas O., ardet in medullis Cat., qui in medullis populi Romani haerebant Ci. ki so bili rimskemu narodu pri srcu, aliquid in medullas demittere Sen. prav k srcu si vzeti (gnati).
b) najbolje, najodličnejše pri kaki stvari, jedro, bistvo, srž, cvet: Amm., Aus., suadae medulla Enn. ap. Ci. et ap. Sen. ph. et ap. Gell., Sallustii diceret neque primam tantum cutem ac speciem sententiarum, sed sanguinem quoque ipsum ac medullam verborum eius eruere atque introspicere penitus praedicaret Gell.

Megalē -ēs, f (Μεγάλη) Mégala = Velika, Vzvišena, priimek Reje Kibele, velike matere bogov (gr. μεγάλη μήτηρ), čisto lat. Magna Mater (magna mater). V Rimu so jo začeli častiti l. 204; takrat so pripeljali njeno podobo iz Pesinunta (gl. Pessinūs) in ji zgradili svetišče na Palatinu, vendar se njeno čaščenje v Rimu nikdar ni posebej uveljavilo. Frigijski Gali (gl. Gallus²) so 4. aprila njej na čast obhajali praznik Megalē(n)sia -ium, n megalé(n)zije z obhodi po mestu, hrupno glasbo in slavnostnimi igrami: O., P. F., Megalesia facere Ci., ludi fuere, Megalesia appellata L., ludi Megalensia T., Gell., Megalensia sacra Plin. — Adj. Megalēnsis -e k megalénzijam spadajoč, megalénzijski: Megalensis purpura Mart. pretorjeva praznična obleka ob megalenzijah. Megalēsiacus 3 = Megalēnsis: mappa Iuv., mater (= Cybele) Aus.

mēiō -ere (iz *meigh-i̯ō; indoev. kor. *meigh- mokriti, scati, prim. gr. ὀμείχειν mokriti, ὀμῑχέω, ὄμειχμα urin, seč; prim. tudi mingo) (svojo) vodo puščati, opravljati malo potrebo, mokriti, scati, urinirati: Cat., Pers., Iuv.; metaf. o nočni posodi: matella curto rupto latere meiebat Mart.; v obscenem dvoumju: sollicitus ne meiat eodem H. da se izprazni prav tja; preg.: caldum meiere et frigidum potare Petr. toplo scati in mrzlo piti = več izda(ja)ti kot preje(ma)ti. — Soobl. mēiō -āre -āvī: Prisc.

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.

Melampodion -iī, n (gr. Μελαμπόδιον iz Μελάμπους) bot. „melampódij“ = teloh („melampódij“ = Melampodova rastlina; Helleborus orientalis Willdenow), rastl., imenovana po zdravniku Melampodu, ki je baje prvi svetoval njeno uporabo: Plin.

melampsythium (melampsithium) -iī, n (gr. μελαμψύϑιον) „rozínovec“, črno vino iz rozin: Plin.