Franja

Zadetki iskanja

  • Astaborās: Vitr. (nekateri: acc. Astoboam), in Astaborēs: Mel., Plin. (v rok. in izd. tudi Astoborās, Astoborēs) -ae, m (Ἀσταβόρας) Astabora, Astobora, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva vzhodno stran Merojskega (Meroē) otoka.
  • Astacus -ī, f (Ἀστακός) in Astacum -ī, n Astak, mesto v Bitiniji, megarska naselbina; njene preb. je Nikomed I. odvedel v Nikomedijo, mesto, katero je sam ustanovil nasproti Astaka: Mel., Plin., Amm. Od tod adj. Astacēnus 3 astaški: Plin.
  • Astapa -ae, f Astapa, mesto v betski Hispaniji (zdaj Estepa): L.
  • Astapus -ī, m (Ἀστάπους) Astap, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva desno stran Merojskega otoka (Meroē): Plin. — Soobl. Astapē -ēs, f Astapa: Mel.; Astusapēs -ae, m Astuzap: Plin.; Astasobās -ae, m Astazoba: Vitr.
  • Astartē -ēs, f (Ἀστάρτη) Astarta, feniškosirska boginja lune, pa tudi ljubezni (= Venera) in usode, pri Feničanih Astaroth, v Asiriji imen. Istar: Min.; četrta Venera pri Ci.
  • Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

    1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

    2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

    3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

    4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.
  • Asteriōn -ōnis, m (Ἀστερίων) Asterion,

    1. eden od argonavtov: Val. Fl.

    2. rečica v Argolidi: Stat.

    3. gora v Argolidi: Plin.
  • Asteris -idis, f (Ἀστερίς) Asterida, otok v Jonskem morju, nedaleč od Itake: Plin.
  • asteriscus -ī, m (gr. ἀστερίσκος) zvezdica (*) kot kritično znamenje, ki se postavlja ob vrzelastih mestih v spisih: Suet. fr., Aug., Hier., Isid.
  • asterītēs -ae, m (gr. ἀστερίτης) asterit, „zvezdnik“,

    1. vrsta baziliskov: Ap. h.

    2. = asteria: Isid.; v sinkop. obl. astrītēs: M.
  • āsthma -atis, n (gr. ἆσϑμα) ozkoprsnost, naduha, astma, v pl.: Plin.
  • āsthmaticus 3 (gr. ἀσϑματικός) ozkoprsen, nadušen, astmatičen; v pl. subst. masc. = sipljivci, nadušljivci, astmatiki: Plin., Th. Prisc.
  • asticus 3 (gr. ἀστικός) mesten: vita Caecil. fr., ludi Suet. (= igre, ki so jih obhajali v rim. mestu na čast Bakhu); subst. asticī -ōrum, m mestni prebivalci, meščani (naspr. preb. na gradu, akropoli) Ci. (nekateri berejo Attici); Astici tudi naslov Pakuvijeve tragedije.
  • *āstipulātus (*adstipulātus), le v abl. -ū, m (ā-, adstipulārī) popolna pritrditev, privoljenje: Iovis... adstipulatu Plin.
  • āstipulor (adstipulor) -ārī -ātus sum

    1. sodogovoriti (sodogovarjati) se, priča biti pri sklepanju kake pogodbe (prim. āstipulātor 1.): alteri Aelius Gallus ap. Fest., possumus ad id, quod stipulamur, alium adhibere, qui idem stipuletur, quem volgo astipulatorem vocamus G.

    2. pren.
    a) popolnoma pritrjevati: Cod. Th., adst. irato consuli L., cui adstipulatur Damastes Plin.
    b) adst. aliquid alicui rei pridobi(va)ti čemu kaj: qui (annulus) monstratus fidem verbis adstipularetur Ap. — Soobl. v act. āstipulō -āre: Iul. Val.
  • astraba -ae, f (gr. ἀστράβη) leseno, tovorno sedlo: Prob.; naslov izgubljene Plavtove komedije, o katere pristnosti pa so dvomili že v antiki: Varr., Gell., Non., Fest.
  • Astraea -ae, f (Ἀστραία Zvezdna devica) Astraja, Zevsova in Temidina (Themis) hči, deviška boginja pravičnosti (= Δίκη), ki je bivala v zlati dobi na zemlji kot blagodarno božanstvo, v bronasti dobi pa je kot zadnja izmed nebeščanov zapustila propadli človeški rod in bila postavljena med zvezde kot ozvezdje Devica (Virgo): O., Sen. tr., Iuv., M.; kot ozvezdje: Lucan.
  • astragalus -ī, m (gr. ἀστράγαλος vretence, gleženj), v lat. le

    1. arhit.
    a) stebrni obroček, ki obdaja zgornji del stebra: Vitr.
    b) astr. Lesbius „lesboški obroček“ = obroček iz semen, oliv idr., sadni venec, pas: Vitr.

    2. bot. španski kozlinec: Plin.
  • Astramītae -ārum, m (Ἀστραμῖται) Astramiti, ljudstvo v vzhodni Srečni Arabiji; Plin. Od tod adj. Astramīticus 3 astramitski: Plin.
  • astrapaea -ae, f (ἀστραπαῖος, αία, αῖον poln bliska) astrapaja, „bliskavec“, črn dragulj z navzkrižnimi bliskajočimi se progami v sredi: Plin.
Število zadetkov: 10000