-
lipara1 -ae, f (gr. λιπάρα) „lípara“, neki lahek obliž: Plin., Cels.
-
Lycō -ōnis, m Líkon,
1. filozof peripatetične šole: Ci.
2. neki Sirakužan: N.
3. ajtolski in bojotski vojskovodja v Perzejevi vojski: L.
4. mesto v Hispaniji: L.
-
Lycomēdēs -is, m (Λυκομήδης) Likoméd,
1. kralj na otoku Skiros (Scyros), pri katerem se je v ženski obleki skrival Ahil in imel z njegovo hčerjo Dejdamejo sina Pira (Pyrrhus) ali Neoptolema (Neoptolemus): Ci., Stat.
2. neki Bitinijec: Auct. b. Alx.
-
lycophthalmos -ī, m (gr. λυκόφϑαλμος) „volčje oko“, neki dragulj: Plin., Isid.
-
Lycormās -ae, m (Λυκόρμας) Likórmas
1. reka v Ajtoliji: O.
2. neki Kefenec: O.
-
Lȳsiadēs -ae, m (Λυσιάδης) Liziád, neki Atenec, sin filozofa Fajdra: Ci.
-
Lȳsiās1 -ae, m (Λυσίας) Lísias, 1. Kefalov sin, Atenec, atenski govornik, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Iust., Gell. Od tod adj. Lȳsiacus 3 (Λυσιακός) Lízijev, lízijevski: gracilitas Q..
2. neki zdravnik: Cels.
3. grški kipar: Plin.
-
Macrīnus -ī, m Makrín
1. Plotius Macrīnus Plotij Makrin, Perzijev prijatelj, zelo učen: Pers.
2. C. Opilius Macrīnus Gaj Opilij Makrin, le nekaj mesecev rim. cesar (umrl l. 218 po Kr.): Eutr., Aur., Aus. — Od tod adj. Macrīniānus 3 Makrínov: factio Lamp.
3. neki slovničar: Aus.
4. (Caecilius) Macrīnus Cecilij Makrin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.
-
Maecius 3 Mécij(ev) ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je
1. Sp. Maecius Tarpa Spurij Mecij Tarpa, izvrsten poznavalec umetnosti in ocenjevalec dramskih del: Ci. ep., H. Najbrž po posestvu nekega Mecija se imenuje neki kraj pri Lanuviju v Laciju ad Maecium (ali Mēcium) L. Mecijevo.
2. Maecia, priimek neke rim. tribus: L., Ci.
-
Mānia1 -ae, f (prim. mānēs) Mánija,
1. mati larov: Varr., Macr., Arn.
2. neki hudoben duh, poseb. kot strašilo otrok, bavbav, strahomož: M., Arn., Stilo et Capito ap. Fest., P. F.
-
Marsyās (Marsya) -ae, acc. -ān (Μαρσύας) Mársias
1. pritok reke Majandra v Veliki Frigiji: L., O.
2. ime dveh sirskih rek: Plin.
3. neki Satir (poosebljenje frig. igranja na flavto oz. piščal), izvrsten piskač, ki je Apolona pozval na glasbeno tekmo, ta pa ga je premagal in za kazen zaradi njegove predrznosti odrl. Marsijev kip je stal na rim. foru ob govorniškem odru; tam so opravljali svoje posle odvetniki in se shajali zaljubljenci: O., H., Mart., Iuv., Sen. ph., Lucan., Ap.
-
medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)
1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.
2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.
3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.
-
Medōn -ontis, m (Μέδων Skrbnik) Medónt
1. neki Kentaver: O.
2. sin atenskega kralja Kodra, prvi arhont: Vell.; njegovi potomci Medontidae -ārum, m Medontídi: Vell.
3. Trojanec, Ojlejev sin, vodja Pitijcev pred Trojo, ubit od Eneja: V.
-
Megara1 -ae, f (Μέγαρα) Mégara
1. f Herkulova soproga: Sen. tr., Hyg.
2. m neki Numantinec: Fl.
-
Meleager (redkeje Meleagros, Meleagrus) -ī, voc. Meleagre: O., Val. Fl., m (Μελέαγρος) Meleáger
1. sin kalidonskega kralja Ojneja (Oeneus), argonavt in udeleženec kalidonskega lova. Sedem dni staremu so Mojre prorokovale, da bo umrl, če zgori poleno na ognjišču; zato je mati Alteja vzela in shranila poleno. Ko pa so njeni bratje ugrabili Atalanti kožo kalidonskega merjasca, ki ga je ubil Meleager, jih je Meleager pobil. Razsrjena Alteja je vrgla poleno v ogenj in Meleager je takoj umrl. Obupana Alteja je naredila samomor, Meleagrove sestre pa so tako objokovale bratovo smrt, da jih je Artemida spremenila v pegatke: O., Val. Fl., Plin., Hyg. — Od tod adj. Meleagrēus 3 (Μελεάγρειος) Meleágrov: Calydon Lucan. Meleagrius 3 Meleágrov, meleágrski: Pleuron Stat. Subst. Meleagris -idis, f (Μελεαγρίς), pl. Meleagridēs -um, f
a) Meleagride, v pegatke spremenjene Meleagrove sestre: O.
b) Meleagridēs (sc. aves ali gallinae) pegatke: Varr., Plin., Suet.; sg. Meleagris: Col.
2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Iust., Cu.
3. neki Makedonec: Cu.
-
Meneclīdēs -ae, acc. -īdēn, m (Μενεκλείδης) Meneklíd, neki tebanski govornik, Epaminondov nasprotnik: N.
-
Menēnius 3 Menénij(ev), ime rim. patricijskega rodu. Poseb. znana sta:
1. Menenius Agrippa (pri L. tudi Agrippa Menenius) Menenij Agripa, konz. l. 503; baje je ob prvi izselitvi l. 494 z znano basnijo o želodcu in udih pregovoril plebejce, da so se vrnili v Rim: L., Aur.
2. neki čudak in napol norec za časa Horacija: H. Adj. Menēnia tribus Ci. ep. Menenijeva tribus. Menēniānus 3 Menénijev (tj. Menenija Agripe): iudicium L.
-
mentīgō -inis, f (mentum) neki izpuščaj, menda jagnječje garje: Col.
-
Meroē -ēs, f (Μερόη) Mêroa, etiopska pokrajina (zdaj provinca Atbar), ki jo oblikujejo Nilovi rokavi; starodavniki so jo imeli za otok: O., Plin., Lucan., Mel.; šalj. o neki pijanki (beseda se navezuje na merum): Aus. — Adj. Merois -idis, acc. -ida, f merójska: herba Plin.
-
Mimās -antis, acc. -anta, m (Μίμας) Mimánt
1. pogorje in rt v Joniji nasproti otoka Hios: Pl., Ci. ap. Amm., Plin., Lucan.
2. neko sicer neznano gorovje v Trakiji: Sil.
3. neki Gigant: H., Sil.
4. Trojanec, Enejev tovariš: V.