Franja

āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)

1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.

2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.

3.
a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu...

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

Agnōn -ōnis, m (Ἄγνων) Agnon, gr. moško ime, poseb.

1. poveljnik v vojski Aleksandra Vel., znan po svoji razkošnosti: Plin.

2. atenski govornik, Fokionov tožnik: N., Q., pisan tudi Hagnon in pri drugih piscih Agnōnidēs -ae, m Agnonid

āgnōscō , starejše adgnōscō, -ere, āgnōvī, āgnitum (ad in gnōscere = nōscere)

1. spozna(va)ti, zazna(va)ti: veteris vestigia flammae N., non potuit haec animus in corpore inclusus agnoscere Ci., auribus ut nostros possis agnoscere cantus Ci. poet. ali gemitum, sonitum, sonum V. zaznati, slišati, agn. voltūs V., accipio agnoscoque deos (roko bogov) V., id facillime accipiunt animi, quod agnoscunt Q.; deum agnoscis ex operibus eius Ci., agnosco ex me Ci. sam na sebi izkušam, cum idem aspexit agnovitque in alio Ci.; z ACI: agnovit se deceptum esse V.; z odvisnim vprašanjem: agnoscere videmini, qui haec fecerint Ci.

2. (zopet) spozna(va)ti, domisliti (domišljati) se česa: nomine audito extemplo agnovere virum L., fuit non nemo, qui agnosceret Thyum N., ag. matrem, suos, clipeos, Troiam V., veterem Anchisen agnoscit amicum V., agnorunt signa recepta suos O., paulatim redeunte animo circumstantes amicos agnoverat Cu., iam agnosco Graecum Ci. zopet spoznavam grščino, ipse rem agnoscet et flagitiorum suorum recordabitur Ci., agnoscit animus illa reminiscendo Ci.; po čem spozna(va)ti: navis..., quae ex insigni facile agnosci poterat C., cultu regio agnosci Cu.

3. prizna(va)ti, spozna(va)ti za kaj: necdum enim agnoverat eum (filium), qui postea regnavit L., filium reliquerat Leotychidem, quem ille natum (ob njegovem rojstvu) non agnorat, eundem moriens suum esse dixerat N., Aeacon agnoscit summus prolemque fatetur Iuppiter esse suam O., agn. sortilegos, gloriam facti, deorum cognationem Ci., cuius (Iovis) oraculo agnoscor Cu.; s predik. acc.: an me... non agnoscetis ducem? L., Iovis... mendacium, Alexandrum filium agnoscentis Cu.; v pass. s predik. nom.: reversus imperator, qui privatus exieras, agnosceris Plin. iun.; priznavati = ne tajiti, prista(ja)ti na kaj, pritegniti čemu, pritrditi komu kaj: facinus, quod nulla barbaria possit agnoscere Ci. odobravati, fortunae... meae fortasse minus expediat adgnoscere crimen quam abnuere T.; z ACI: et ego ipse me non esse verborum admodum inopem agnosco Ci. ep., agnoscunt duos et triginta interisse Cu.

Opomba: Po naliki tvorjeni obliki: āgnōtus (nam. āgnitus) Pac. ap. Prisc., āgnōtūrus (nam. āgnitūrus) S. ap. Prisc., Serv. Skrajšane oblike: āgnōrunt, āgnōsse (= āgnōvērunt, āgnōvisse) O., āgnōrat (= āgnōvērat) N.

āgnus -ī, m jagnje, jagenjček: Ci. idr., inter audaces lupus errat agnos H., agnus mas idemque femina L.; kolekt.: villa abundat... agno Ci. z jagnjeti; preg.: lupo agnum eripere postulant Pl. = zahtevajo nekaj nemogočega.

Opomba: Po Fest. in P. F. je bila ta beseda v najstarejših časih masc. in fem.

agōgae -ārum, f (gr. ἀγωγαί, sc. ὕδατος, vodovodni jarki) zlatopralniško jarki, v katerih naj bi iz zlatega rudnika prihajajoča gorska reka (torrens) puščala svoje zlato: Plin.

agōn -ōnis, acc. sg. -ōna, acc. pl. -ōnas, m (gr. ἀγών) bojna igra, tekmovalni boj, tekmovanje v raznih panogah pri gr. slavnostih, od Neronovega časa običajno tudi v Rimu (čisto lat. certamen): Plin. iun., Suet.; pren. preg.: nunc demum agon est Suet. šele velja.

Agōnālia -ium in -ōrum, n (agere) agonalije, Agonijev praznik, po odredbi Nume Pompilija obhajan dne 9. I., 20. V. in 10. XII. na čast Janu Agoniju (Agōnius = nadzornik človeških del in opravil): Macr., P. F. Od tod adj. Agōnālis -e,

1. agonalijski: dies (pl.) Varr., dies (sg.) ali lux O., Circus Don. Cezar Aleksander ga je zgradil na mestu, kjer se je prej ob agonalijah žrtvovalo.

2. ki spada k tekmovalnemu boju: coronae Serv.

Agōnēnsis -e (Agōnus) agonski,

1. porta Ag. Agonska vrata v Rimu, sicer imenovana porta Collina ali Quirinalis: P. F.

2. Salii Agonenses agonski Salijci, svečeniki, ki so službovali na Agonskem griču (mons Agōnus, po Fest. in P. F. Quirinalis): Varr.

agōnia -ōrum, n (agere)

1. darilna živina: pecus antiquus dicebat „agonia“ sermo O.

2. Agōnia -ōrum, n (= Agōnālia): Varr., O. ali Agōnium -iī, n: P. F. agonije ali agonij, Agonijev praznik, po odredbi Nume Pompilija obhajan dne 9. I., 20. V. in 10. XII. na čast Janu Agoniju (Agōnius = nadzornik človeških del in opravil).

agorānomus -ī, m (gr. ἀγορανόμος) tržni (sejemski) predstojnik (nadzornik, sodnik), ki mu je pripadal tudi redarstveni nadzor nad krčmami in javnimi prostitutkami kakor v Rimu edilom (od tod pri Iust. aediles = agoranomi): Pl.

Agraeī -ōrum, m Agrejci, pleme

1. na Grškem: L.

2. v pusti Arabiji (Arabia deserta): Plin.

agricola -ae, m (ager in colere) poljedelec, kmet(ovalec): assiduus Ci., homo imperitus morum, agricola et rusticus Ci. (prim. agrestis 3); deus agricola ali caelites agricolae Tib. zaščitnik(i) polj (poljedelstva). Kot nom. propr. Cn. Iulius Agricola Gnej Julij Agrikola, ces. namestnik v Britaniji od l. 77 do 85 po Kr., Tacitov tast: T.

Opomba: Gen. pl. agricolûm: Lucr.

Agrigentum -ī, n (ὁ Ἀκράγας; lat. obl. je pretvorba iz gr. acc. Ἀκράγαντα) Agrigent, cvetoče mesto na južni obali Sicilije: Ci., L.; redko v gr. obl. Acragās (Agragās), tudi Acragāns -antis, acc. -anta, m Akragant (Agragant): O., V. (pri katerem nekateri pišejo Agragans, obliko, nastalo pod vplivom odvisnih sklonov in izpričano po medičejskem rokopisu), Mel., Plin. Od tod adj.

1. Agrigentīnus 3 agrigentski: Plin., Amm.; pl. subst. Agrigentīnī -ōrum, m Agrigentčani, preb. Agrigenta: Ci.

2. Acragantīnus (Agragantīnus) 3 (Ἀκραγαντῖνος) akragantski (agragantski), iz Akraganta: Empedocles Lucr., portae Agragantinae (drugi berejo Agragentinae, Agragianae ali Acragianae) Ci. vrata, ki vodijo v Agragant; pl. subst. Acragantīnī -ōrum, m Akragantčani: Plin.

Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:

1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.

2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil

3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.

4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in

5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

Agrius -iī, m Agrij, moško ime

I. gr.: Partaonov in Evritin sin v Kalidonu, brat kralja Éneja (Oeneus): O., Hyg.

— II. rim.:

1. L. Agrius Lucij Agrij, rim. vitez: Ci.

2. C. Agr. Gaj Agrij, rim. vitez, filozof in Varonov prijatelj: Varr.

Agylla -ae, f (Ἄγυλλα) Agila, staro gr. ime etrurskega, pozneje Caere imenovanega mesta: Plin. Od tod

1. adj. Agyllīnus 3 agilski: urbs Ag. V., pesn. = Agylla; subst. Agyllīnī -ōrum, m Agilani, preb. Agile: V.

2. subst. Agyllōs -eos, acc. -ea, m (Ἀγυλλεύς)
a) Agilec, Agilski, priimek boga Apolona, ki je imel svetišče v Agili: H.
b) Agilej, ime nekega borca: Stat.

Aharna -ae, f Aharna, mesto v Etruriji (zdaj Bargiano): L.

Aiāx -ācis, m (Αἴας) Ajak, junaško ime pri Hom.:

1. mali Ajak, sin lokridskega kralja Oileja, zato imenovan Aiax Oīle͡us ali Oīleī in Oīleōs (sc. filius) ali Locrus ali Narycius (po rojstnem mestu Nariku, Naryx): Ci., V., O., Hyg.

2. veliki Ajak, sin Eginjana in salaminskega kralja Telamona, Tevkrov brat, za Ahilom najmočnejši in najsilnejši junak v gr. vojski pred Trojo: Pl., Ci., Telamonius O.; meton. Aiax (sc. Telamonius),
a) naslov Enijeve tragedije: Ci., Varr. in nedokončane tragedije cesarja Avgusta: Suet.
b) Cyzicenorum Aiax Ci. Timomahova slika pri Cizičanih.