Franja

Praetūtiī -ōrum, m Pretúcijci (Pretútijci), italsko pleme na južnem Picenskem. Od tod adj.

1. Praetūtius 3 pretúcijski (pretútijski): vina Plin., pubes Sil.

2. Praetūtiānus 3 pretúcijski (pretútijski): ager L., Plin. pretucijsko (pretutijsko) ozemlje okrog Hatrije.

Priantae -ārum, m Priánti, pleme v Trakiji: Plin.

prōlēs -is, f (iz *pro-olēs; prim. sub-olēs, ind-olēs, ad-olēsco, alō)

1. potomec, otrok, dete, zarojenec, naraščaj: Sen. tr., Val. Fl. idr., proles illa futurorum hominum Ci., postuma V., Bacchi Tib. Priap, gemella O. dvojčka, Apollinea O. Eskulap, Latoia O. = Apolon in Diana, altera Saturni proles (= Iuno) V., laudantur simili prole puerperae H.

2. kolekt. rod, zarod, naraščaj, potomstvo, potomci: Lucr., Ph. idr., Ausonia L., argentea, Mavortia O., dii, Romulae genti date remque prolemque H., praeclara Brutorum atque Aemiliorum proles S. fr., Tuscorum Plin., Teucrorum proles Iuv., prolem propagando procudere Lucr. zaroditi (zaploditi) otroke; metaf. (o živalih): boum V. pasma, escā replere prolem suam Ph., aliam ex alia generando suffice prolem V. pleme, immensi maris proles V.; o rastl.: proles olivae V. sad, jagoda, privignae proles Col. poet.

3. occ. mladina, mlado moštvo, podmladek: equitum peditumque Ci., Arcadiae V.

4. meton. modo: Arn.

Quadī -ōrum, m (Κουάδοι) Kvádi, germansko pleme na današnjem Moravskem: Amm., Eutr., iuxta Hermunduros Naristi ac deinde Marcomani et Quadi agunt T.

Querquētulānus (querquētulānus) 3 (*querquētulum = demin. h querquētum) kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: Querquetulanus mons T. Kverkvetulski grič (hrib) v Rimu (staro ime griča Celij, Caelius mons), Querquetulanum sacellum Varr. malo svetišče na Kverkvetulskem griču (hribu), Querquetulana porta Plin., porta Querquētulāna Fest. Kverkvetulska vrata (staro ime za vrata, pozneje imenovana porta Caelimontana), Querquetulanae virae (= virgines) Fest. hrastove device = nimfe, vladarke kake hrastovine (hrástovja). — Subst. Querquētulānī -ōrum, m Kverkvetuláni, Kverkvétulci = „Hrastovci“, „Dobnikarji“, pleme v Laciju: Plin. — Soobl. Querquētulārius 3 kverkvetulárijski, kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: intra portam, quae ab eo dicta sit Querquetularia Fest.

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

Rauricī (Rauracī) -ōrum, m Rávriki (Rávraki), keltsko pleme ob južnem bregu Rena do Basla, mejaši Helvetijcev: C.; pozneje Rauracī. Od tod

1. subst. Rauricum (Rauracum) -ī, n Rávrik, glavno mesto Ravrikov: Plin.; tudi Augusta Rauricōrum (Avgusta Ravrikov, Ravriška Avgusta), pozneje imenovano Rauracum (Amm.); zdaj Augst pri Baslu.

2. adj. Rauricus (Rauracus) 3 rávriški: Raurica colonia (= Rauricum) Plin., Rauraci montes Amm.

Rēdonēs (Rhēdonēs) -um, m Rédoni, galsko pleme v Lugdunski Galiji v okolici sedanjega mesta Rennes na Bretonskem: C.

Reudīgnī -ōrum, m Revdígni, svebsko pleme, ki je živelo ob desnem bregu Spodnje Labe na današnjem Meklenburškem in Južnem Holštajnskem: T.

Rugiī -ōrum, m Rúgij(c)i, germansko pleme, ki je sprva živelo v delti Visle, nato pa je poselilo ozemlje ob Baltiku med Odro in Vislo, in sicer področje zahodne Prusije in Pomorjanskega: T. — Soobl. Rugī: Amm.

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

Sacae -ārum, m Sáki, divje skitsko nomadsko pleme, ki je živelo med rekama Oks in Jaksart: CAT., CU., SIL., MEL., PLIN. Sg. Sacēs -ae, m Sák: CL.

Sallūviī (Sālūviī) -ōrum in -ûm, m Salúvijci, ligur(ij)sko pleme v južni Galiji (v današnji Provansi (Provence)): L., FL., PLIN. (pri katerem najdemo v nekaterih izdajah na dveh mestih Sallui Salúvci).

Santonēs -um, m (C.) in Santonī -ōrum, m (C., MEL., PLIN., T., AUS.) Sánton(c)i, pleme v Akvitanski Galiji ob morju (v današnji pokrajini Saintonge); sg. Santō -ōnis: PROB. ali Santonus -ī: LUCAN., AUS. Sántonec; meton. pl. Santonī sántonsko (glavno) mesto (= Mediolanum, zdaj Saintes): AUS. – Od tod Santonicus 3 sántonski: MARC., P. VEG. idr., ceanus TIB., Santonica herba COL., absinthium PLIN., virga, bardocucullus MART., cucullus IUV., aestus, salum, campi, tellus, urbs, Mediolanum AUS.

Sapaeī -ōrum, m (Σαπαῖοι) Sapájci, tračansko pleme ob Propontidi: O., PLIN.

Saracēnī -ōrum, m (Σαρακηνοί) Sarakéni (Saracéni), pleme v Srečni Arabiji: HIER., AMM.; sg. kolekt.: VEG. Od tod adj. Saracēnus 3 sarakénski (saracénski): alae VOP.

Sarrastēs -um, m Sarásti, pleme v Kampan(i)ji ob Sarnu (Sarnus): V., SIL.

Saxō (Saxōn) -onis, acc. -ona, m Saksónec; kolekt.: CL., SID.; kot fem. Saksónka: haec Saxon PRUD.; v pl. Saxonēs -um, m Saksónci, germansko pleme na južnem koncu Kimbrijskega polotoka (na današnjem Holštajnskem (Holstein)): EUTR., AMM.

Sciāpodes (Sciopodes) -um, acc. -as, m (Σκιάποδες) Skiapódi = „Senconožci“, bajeslovno libijsko pleme z velikanskimi podplati, s katerimi so si baje delali senco tako, da so dvignili eno nogo: PLIN., TERT., AUG.

Scordiscī -ōrum, m Skordíski, pleme v Zgornji Panoniji od ustju Save: PLIN., FRONT., IUST., AMM.