Franja

quattuor, bolje kot quatuor, adj. num. indecl. (indoev. *qu̯etu̯or, *qu̯etu̯_er, *qu̯etur-, *qu̯etu̯r̥-; skr. catvāra- = gr. τέτταρες, τέσσαρες, jon. τέσσερες, beot. πέτταρες, ajol. πίσυρες, πέσυρες, dor. τέτορες = osk. petora = got. fidwōr = stvnem. fior, fiar = nem. vier = ang. four = lit. keturì = sl. štiri, štirje) štiri, štirje: quattuor libri L., centum quattuor centuriae Ci., quattuor viginti H., Enn. ap. Ci. idr.; bere in piše se tudi quattor: Enn., Pl., Sen. tr., Lucr.

quercus -ūs, f (starejša obl. *quercuus, od koder querquētum; najbrž iz *perqu̯u-s; prim. stvnem. forha = nem. Föhre, stvnem. fereh-eich želod) hrast, dob; poseb. poletni hrast (gnilec ali gnjelec), Jupitru posvečeno drevo: Varr., Ci., O., Ph., Col., Plin., Lucan., P. F. idr., quercūs aeriae V., aurītae, aridae H.; meton.

1. iz hrastovine ali hrastovega listja narejena stvar: npr. hrastova ladja (Argo): Val. Fl.; kopje: Val. Fl.; hrastova čaša: Sil.; Capitolina Iuv. hrastovo listje, hrastov venec, venec iz hrastovega listja (kot plačilo za rešitev kakega državljana v vojni); tako tudi: umbrata gerunt civili tempora quercu V., mediamque tuebere quercum O., praetextaque quercu stet domus O., emeritique gerens insignia domi, servati civis referentem praemia quercum Lucan.

2. želod (kolekt.): contingunt homini veteris fastidia quercūs Iuv.

Opomba: Gen. pl. quercorum: Ci. fr. ap. Prisc.

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

quīnque¹, num. cardinale (iz *penqu̯e; prim. skr. páñca = gr. πέντε, ajol. πέμπε = lit. penkì = sl. pet = got. fimf = stvnem. fimf, finf = nem. fünf = ang. five) pet: O., H., Lucr. idr., eae quinque stellae, quae errantes nominantur Ci., creati quinque patrum L. poseb. quīnque prīmī ali (kot ixpt.) quinqueprīmī -ōrum, m = πεντάπρωτοι peterica prvih (najimenitnejših) senatorjev v municipijih in naselbinah; ne poseben upravni odbor, ampak le višji senatorski čin: Ci.; kot malo okroglo število = nekaj, par: quinque dies rure esse H., quinque diebus nihil erat in loculis H. več kot par dni.

quis, quid (iz vprašalnega in nedoločnega pron. indoev. debla *qu̯i-; prim. gr. vprašalni τίς, τί [tes. κίς] in nedoločni τις, τι, skr. kiḥ kdo?, kim kaj?, ná-kiḥ nihče, osk. pís, pis, píd, sl. kdo? kaj?, got. hvas, stvnem. hwer, hwaz = nem. wer, was); pron. subst. (quis tudi adj., nikdar pa quid)

I. interrog. kdo? kaj?

1. v neodvisnem vprašanju redko adj. kateri?, kakšen?: quis adulescens fuit? Ci., quis homo est? Ter. kdo je?; večinoma subst.: quis clarior Themistocle? Ci., quis autem amicior quam frater fratri? S., quīcum (quōcum s kom) locutus est? Ci., cuius es? Ter. čigav si?, quis tu? Ter. kdo je?, quis videor? Ter. kakšen se ti zdim?; quis tudi fem.: Pac. fr., Caecil. ap. Gell., quis illaec est, quae lugubri succinta est stolā? Enn. ap. Non., quis est ea, quam vis ducere uxorem? Pl., quid est? Pl. kaj pa je?, quid igitur est? Ci. kako je torej (s tem)?, quid eo? Ter. kaj hoče s tem?, quid tu (sc. dicis)? Ci. kaj meniš (praviš)?, quid tibi vis? H. kaj ti prihaja na misel? Z gen.: quis omnium mortalium non intellegit? Ci., quid tandem habuit argumenti? Ci.; occ. quid z gen. = kak(šen) -a -o, koliko?: quid mulieris habes? Ter. kak(šn)o ženo imaš?, quid negotii est? Pl. kaj pa se godi?, kaj pa je?, quid negotii geritur? Ci. kakšno opravilo … ?, quid hoc rei est? Cu. kaj pomeni to?, kaj hoče to reči?, quid eius (rei) est? Ci. kaj (koliko) je na tem?, quid causae est? Pl. kaj se (tu) godi?, quid praeterea caelati argenti, quid signorum, quid marmoris putatis apud illum esse? Ci. kolikšna množica?, koliko?; adv. acc. n quid? kaj?, kako?, zakaj?: quid? eundem destituisti? Ci., quid plura dicam? Ci. čemu?, quid hoc? Ci. čemu to?, sed quid argumentor? Ci.; tudi: in quid? Sen. ph. zakaj? Tako v zvezi z deinde, enim, ergo, igitur, postea, tandem idr. quid ita? Ci. zakaj (kako) to?, quidnī? Ter., Ci. zakaj ne?; tudi ločeno: quid ego ni ita censeam? Pl., quid illam ni abducat? Ter.; tudi pleonast. z non: quidni non permittam Sen. ph., quid? quod … kaj porečem(o) na to, kaj naj rečem(o) k temu, da … : O., H., Iust. idr., quid? quod Theseus exegit promissum a Neptuno? Ci.

2. v odvisnem vprašanju; subst.: quis sim, ex eo, quem ad te misi, cognosces S., intellegit, quos dicas Ci., si diligenter, quid Mithridates potuerit, considerabis Ci.; adj. kak(šen): rogitat, quis vir esset L.; v istem pomenu tudi quid z gen.: quid hominis sit Ci. kakšen človek da je; adv. acc. neutr. quid? kaj?, zakaj? = čemu?: conclamavit, quid ad se veniret C., quid veniat, scitatur O., quaesivi, quid dubitaret Ci. Pogosto se kopičijo pron. v sestavljenih vprašanjih: considera, quis quem fraudasse dicatur Ci. kdo in koga da je baje ukanil, quem ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; quis navidezno nam. uter: ad quem eorum regnum esset venturum L. (o Titu in Arnutu Tarkviniju), ex captivis spadonibus, quis Alexander esset, monstrantibus Cu. (o Aleksandru in Hefajstionu). —

II. nedoločno (naslonka) kdo, kaj, subst.: dixerit quis Ci. tu bi utegnil kdo reči, pa poreče kdo; večinoma v splošno vprašalnih stavkih: num quis adpellavit? Ci. je nemara kdo?, num quem putes posse reperiri? Ci., num quid est causae? Ci.; potem v splošnih relativnih stavkih: quotienscumque vellet quis Ci., illis promissis standum non est, quae coactus quis metu promisit Ci.; poseb. pogosto za si, nisi, ne, modo, dummodo, cum idr.: ne quid nimis Ter., si quid accidat Ci. ko bi se kaj primerilo, timui, ne quis de mea fide dubitaret Ci., si quis quid rumore acceperit, uti ad magistratum deferat nec cum quo alio communicet C. Redkeje adj. kak(šen): si quis est sensus in morte Ci., ne quis satelles posset succurrere N., sive natura sive quis deus Ci., iam quis forsitan hostis … tela gerit Tib. — Od tod adv. abl. sg. n quō

1. vprašalno
a) pri glagolih pregibanja kam?; v neodvisnem vprašanju: vide, quo me vertam? Ci., quo, quo scelesti ruitis? H.; v odvisnem vprašanju: vide, quo progrediar Ci., statuisti, quo quemque proficisci placeret Ci.; z gen.: quo terrarum possent abire L. kam na svetu (pod nebom); v istem pomenu tudi quo gentium: sequere hac me … quo gentium? Pl., non hercle, quo hinc nunc gentium aufugiam, scio Pl., quo amentiae progressi sitis L. do katere stopinje brezumnosti = do kolike brezumnosti; prim. quousque. Metaf. čemu?: quo tantam pecuniam? Ci., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H. čemu mi bo sreča … ; odvisno: nescis, quo valeat nummus H. čemu da je dober, quo responsum valeret N. na kaj da se nanaša.
b) (redko) pri glagolih bivanja in mirovanja kje?: se nescire, quo loci (= quo loco) esset Ci. ep., visus est dicere, quo loci illa nasceretur Ci.

2. nedoločno kam: si quo erat prodeundum Ci., ne quo inciderem Ci., Romam alione quo mittere L. ali kam drugam; načinovno kako: si quo usui esse … exercitui posset L.

Opomba: Star. nom. pl. ques = qui: Pac. fr. — Pri adj. vprašalnem quis se pogreša fem. in ves pl.; te obl. se nadomeščajo z ustreznimi obl. vprašalnega pron. qui, quae, quod. — Pri nedoločnem quis, quid se uporablja fem. sg. quă (redkeje quae) od nedoločnega qui, qua(e), quod; neutr. pl. se glasi quă (redkeje quae).

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rāpum -ī, n (prim. gr. ἡ ῥάπυς, ῥάφυς repa, ῥαφανίς redkev, ῥάφανος, ῥαφάνη redkev, at. = zelje, kapus, ohrovt, stvnem. ruoba, rāba = nem. Rübe, sl. repa, hr. rȅpa) bot.

1. repa (Brassica rapa Linn.) Varr., Col., Plin. idr., raporum semen L. repno seme.

2. korenski gomolj: arboris Sen. ph. — Redkejša soobl. rāpa -ae, f: Col., Aur.

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rēmus -ī, m (stlat. rēsmos; prim. skr. arítraḥ goneč, poganjajoč; veslo, arítram in áritram krmilo, aritár- veslač, gr. ἐρέσσω [iz *ἐρέτi̯ω] veslati, ἐρέτης veslač, ἐρετμόν veslo, τριήρης troveslača, lat. rēmex, rēmigium, rēmigō, stvnem. ruodār = nem. Ruder krmilo, lit. iriù, irti veslati) veslo: H., Cu., Auct. b. Hisp., Lucan. idr., remos ducere O. ali impellere V. veslati, navigium remis incitare C., remos reducere ad pectora O. veslati, servos ad remum dare L., remis ventisque petivit V. z vesli in jadri; preg.: remis ventisque ali ventis remis ali velis remisque ali remis velisque z jadri in vesli = na vso moč, z vso silo, na vse pretege, na vse kriplje: velis, ut ita dicam remisque fugienda res Ci., ventis remis in patriam omni festinatione properavi Ci. ep., remis velisque impellite puppim Sil.; pesn.: alarum remis O., cum patietur hiems, remis ego corporis (rok in nog) utar O.; metaf.: quaerebam igitur, utrum panderem vela orationis an eam (sc. orationem) dialecticorum remis propellerem Ci.

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

rōrārius -iī, m, nav. pl. rōrāriī -ōrum, m (sc. milites) (iz *rōrāre dirjati, sor. z gr. ἐρωέω tečem, derem, hitim, ἐρωή zagon, naval, nem. rasen hiteti, divjati; rōrāriī torej = divjajoči, hiteči, naskakujoči; izpeljava besede iz lat. rōs rosa velja za ljudsko etim.) rorárij(c)i = streljávkarji, spopádniki, práskarji, praskáči, naskočniki, naskočna četa, vrsta mladih, neizkušenih, lahkooboroženih vojakov, ki so bili v bojni razporeditvi nav. razpostavljeni za triarij(c)i in so vedno prvi napadli sovražnika (s pračami) in se potem takoj zopet umaknili za triarij(c)e: Varr., L., Fest., Non.; sg.: Luc. ap. Non.

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.