Franja

catholicus 3, adv. -ē (gr. καϑολικός)

1. splošen, občen (obči), vesoljni: c. et summa bonitas dei Tert., catholice in medium proferre aliquid Tert. vobče, sploh; subst. catholicā -ōrum, n občnost, vesoljnost: fulgurum, siderum Plin., caelestes dii catholicorum dominantur, terreni incolunt singula Ap.; v gr. pisavi: universale, quod Graeci καϑολικὸν vocant Cael., praecepta, quae καϑολικὰ vocitant, id est... universalia vel perpetualia Q.

2. pravoverski, katoliški: fides Prud., acclesia Cod. th., Eccl., catholice dictum Hier.

commūnis (st.lat. commoinis) -e (cum in mūnia; prim. lat. mūnus, st.lat. moenos menjalna storitev, mūnia povratna opravila, immūnis prost storitev, mūniceps, mūnicipium, st.lat. moinicipiis: lacijska municipia = mesta s samoupravo so imela do Rima enake dolžnosti [mūnia] kakor cives Romani; prim. še sl. mena, menjati, nem. gemein, Meineid; sem spada še lat. mūtāre, mūtuus, torej je commūnis „zavezan k povratnemu opravilu, z isto dolžnostjo“), od tod:

1. skupen, obči, občen, splošen, navaden, vsakdanji: id non proprium senectutis est vitium, sed commune, valetudinis Ci., non solum id, quod commune est, sed etiam id, quod istius praecipuum est Ci., homo vitae communis ignarus Ci. ki ne zna občevati s svetom, ki ne zna živeti med ljudmi, vitae consuetudo c. ali vita hominum consuetudoque c. Ci., c. sensus Ci. preprost ljudski razum, c. classis Graeciae N. združeno ladjevje, c. ius gentium N., locus c. (evfem.) Pl. podzemlje, pekel, locus c. Sen. rh. hotnišnica, loca communia Ci. javni trgi, javni prostori, toda loci communes Ci., Q. obča mesta = vsakdanji izreki, znane resnice, krilatice, c. mimi Ci. običajne, ki se večkrat vidijo, populus, deus V., di c. V., c. superi Val. Fl., condicio c. H., paucis ostendi gemis et communia laudas H. javnost, c. aurae O., curae c. T., c. commoda Plin. iun., communi monetā Iuv. z navadnim kovnim pečatnikom. Adv. commūniter (naspr. separatim, proprie)
a) skupaj: N., C., Suet., c. pisunt Ca., c. pascere Varr., c. quaerere aliquid Ci., H., ut rebus c. gestis paene simul cum patre triumpharet Ci., tres populi c. bellum parant L.
b) vobče, splošno, vprek: quae c. locutus sum Ci. Adj. v zvezi z dat.: Ter., O., mors omni aetati est communis Ci., commune vitium magnis parvisque civitatibus S.; z inter: multa sunt civibus inter se communia Ci.; s cum: quocum fuit domus et militia communis Ci., alterum nobis cum diis, alterum cum bestiis commune est S., illa communia imperatoribus cum militibus N., omnia ei cum amicis fuisse communia N.; pogosto aliquid cum aliquo commune habere: Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap.; z gen.: hostes communes omnium Ci., amicorum esse communia omnia ali communia esse amicorum inter se omnia Ci.; occ.
a) ret. exordium c. Ci., Corn., Q. tudi za nasprotno stranko ugoden.
b) gram. verbum c. glagol na -or z aktivnim in pasivnim pomenom: Gell., Prisc., syllaba c. (= anceps) Don. dvojnotrajen, genus c. Char. skupni (= moški in ženski) spol.

2. (o osebah) pristopen, dostopen, prijazen, priljuden, vljuden: Plin. iun., (amicus) simplex et communis et consentiens Ci., sic se gerebat, ut communis infimis, par principibus videretur N., quis Laelio communior? Ci., et super cenam et semper alias communissimus Suet., Cyrum minorem … communem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci., communis nimis circa omnes Eutr.; occ. demokratičen (kdor misli, da so vsi državljani enaki): Ci. ep. (IV, 9, 2). — Od tod subst. commūne -is, n

1. skupna last, državna lastnina: Icti., de communi, quidquid poterat, ad se in privatam domum sevocabat Ci., quod ius statues communi dividundo Ci. ep., nescio quid in commune contulit Ci. v zadružno blagajno, ut communibus pro communibus utatur, privatis ut suis Ci., privatus illis census erat brevis, commune magnum H., modo ne communia solus occupet O.

2. occ. občinstvo, občina, srenja, država: a communi Cretensium legati ad Pompeium venerunt Ci., commune Milyadum vexare Ci., c. gentis Pelasgae O. skupna moč. Od tod pogosto adv. in commūne
a) za vse, za javne namene, v občo korist: in c. metuere Pl., in c. consulere Ter., Cu., T. ali consultare Mel., Plin. iun. ali deliberare Suet., in c. conferre Ci. ali congerere T., in c. disserere T., in c. laborare, prodesse Q.
b) vobče, sploh, splošno, počez, vsevprek: Plin., Q., in publicum et in c. laudare T., haec in c. de Germanorum origine T., in c. alacres properabant T.
c) skupno: honores in c. vocare L. vsem (= patricijem in plebejcem) omogočiti; tako tudi: libertatem in communi ponere T.; occ. na spolovino (kot vzklik): Sen. ph., eia in commune, quidquid est lucri! Ph.

cūnctālis -e (cūnctus) splošen, obči: M.

generālis -e (genus)

1. ki spada k rodu (plemenu), rodoven, plemenski: constitutio CI., maculae LUCR.

2. občen (obči), splošen: VARR., SEN. PH., Q., DIG., et generale quoddam decorum intellegimus ... et aliud huic subiectum, quod pertinet ad singulas partes CI. Adv. generāliter splošno, (na)sploh, obče: Q., tempus ... generaliter definire difficile est CI.

īn-fīnītus 3, adv. -ē (in [priv.], fīnīre) neomejen, brez konca, neskončen, brezkončen, neizmeren, in sicer

1. prostorsko: Mel., spelunca ... infinitā altitudine Ci., mundus finitus infinito similis Ci., inf. spatium Lucr., domuisti gentes ... locis infinitis Ci., inf. imperium, potestas Ci., L. neomejena.

2. časovno: Lucr., infinito ab tempore Ci. od vekov; od tod o dogodkih: infinitum bellum N. neskončna, caedem infinitam civium facere Ci., dimicatio Ci., infinita illa hasta Ci. neprestane dražbe (gl. hasta), infinitae quaestiones Ci., iis infinitum est odium Ci., quid plausūs infiniti Ci. odobravanje, ploskanje, ki ga noče biti konec, spem infinitam persequi Ci. čigar konec je nedogleden, čigar konca ni videti, labor Ci., occupationes N. neprestana, cunctatio Plin. iun., curae Q.

3. po številu: Auct. b. Afr., Gell., Eutr., Lamp., multitudo infinita eorum, qui ... Ci., lucrum Ci., unum genus infinitae pecuniae cogendae Ci.; od tod: inf. facta, scelera, crimina Ci. ali inf. copiae Cu. brezštevilni, immunitatibus infinitis sublata vectigalia Ci.

4. po meri: Q., Iust., Eutr., Val. Max., magnitudo C., commentarii Ci.; od tod: inf. ambitus, largitio, licentia, cupiditas Ci. brezmeren, neizmeren, oratio Ci. ki ga ni konca, singillatim ea dicere infinitum est Ci. bi bilo neskončno dolgo, pretium Icti. nezmerna, si cui nimis infinitum videtur Ci. preobširno; subst. īnfīnītum -ī, n neizmerna množina: auri Eutr., ad, in infinitum Plin., Q. brez konca in kraja, do neskončnosti, in infinito Icti. neomejeno, brez omejitve, infinitum quantum Plin. neskončno, čez mero, izredno, infinito (silno) praestare ceteris Plin., infinito plus, magis Q. dokaj več, bolj; adv.: infinite partes secare et dividere Ci., inf. perorare, concupiscere Ci.

5. occ. kot ret. in fil. t. t.: nedoločen, splošen, pojmoven (posnet, abstrakten): „convenerit“ aeque infinitum est, „consenserit“ hoc vero cum infinitum tunc obscurum et occultum Ci., res infinite posita Ci., infinitior distributio Ci., inf. quaestio Ci. govorniška snov, coniunctiones ali connexa Ci. nedoločne povedi, nedoločen konsekutivni stavek; kot gram. t. t. modus inf. ali verbum inf. Q. nedoločni zaimek (kakor quis, quem, quoius) Varr.

pandēmus 3 (gr. πάνδημος) (vse)splošen: lues Amm.

perpetuālis -e (perpetuus) = gr. καϑολικός povsod veljaven, (vse)splošen: propter quae mihi semper moris fuit quam minime alligare me ad praecepta, quae καϑολικὰ vocitant, id est, ut dicamus quo modo possumus, universalia vel perpetualia; raro enim reperitur hoc genus, ut non labefactari parte aliqua et subrui possit Q.; adv. perpetuāliter zdržema, venomer, neprestano, zmeraj, zmerom, vedno, kar naprej (naspr. temporāliter): Aug., Arn.

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

per-vagor -ārī -ātus sum (per in vagārī)

1.
a) intr. (vedno) klatiti se, potikati se, potepati se, potovati: omnibus in locis C., hic praedonum naviculae pervagatae sunt Ci., in omnes partes C. jezditi, jezdariti.
b) trans. obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), iti skozi: errabundi domos suos p. L., bello prope orbem terrarum p. L.

2. metaf.
a) intr. razširiti (razširjati) se, razvedeti se: de quo pervagatum est usque ad ultimas terras Ci., ne is honos nimium pervagetur Ci.
b) trans. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati): dolor omnia membra pervagabatur Plin. iun., cupiditates omnium mentes pervagantur Ci. — Od tod adj. pt. pf. pervagātus 3

1. zelo razširjen, na daleč znan, splošno znan: gloria est pervagata fama meritorum Ci., pervagatissimus versus Ci.; subst. pl. n: ista communia et pervagata Ci. tista ustaljena in splošno znana pravila.

2. splošen: pars autem est pervagatior Ci. — Act. soobl. pervagō -āre (metaf.): ut primos quosque locos … celeriter animo pervagemus Corn.

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

triviālis -e (trivium)

1. trojen, troj: germanitas Arn.

2. splošno dostopen, splošno znan, splošen, navaden, vsakdanji, preprost, prostaški, pouličen, triviálen: scientia Q., verba, ludii ex circo Suet., carmen Iuv.; adv. triviāliter navadno, v navadnem (vsakdanjem) življenju, preprosto, vsakdanje, triviálno: Don., trivialiter et populariter instituti infantes Arn.

ūniversālis -e (ūniversus) obči, občen, splošen, univerzálen: Q., Plin. iun. — Adv. ūniversāliter v vsem, (na)sploh, vobče, (na)splošno: G. (Dig.), Aug.

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

vulgāris (volgāris) -e, adv. vulgāriter (vulgus, volgus) pravzaprav prostaški, drhalski, od tod

1. navaden, običajen, vsakdanji, splošen, občen, splošno (obče) znan, preprost, vulgáren: hominum consuetudo, opinio Ci., liberalitas Ci. do vseh, commendatio Ci. ep., artes (opravila) Ci., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., exordium Corn., coetusque vulgaris … spernit H., verba, vocabula Q., cotidianus et vulgaris exitus Sen. ph., forma Plin., illa vulgaria: „quid agis?“ Plin. iun. tisti vsakdanji pokloni, vulgaria patrum consulta T.; vulgare est z inf. navadno (običajno) je, nekaj navadnega (običajnega) je: Plin.; kot adv.: Eccl., Aur. idr., vulgariter scribere Ci. ep., vulgariter eligere, dare Plin.; kot subst.
a) vulgārēs -ium, m navadni ljudje, navadno ljudstvo, prostaki: sicut vulgares dicunt Aug.
b) vulgāria -ium, n navadne stvari (reči), navadno: anteponantur … rara vulgaribus Ci., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H.

2. occ. (o vlačugah) javna, podla, malopridna: scortum Ci., puellae O. vlačuge, mulier Suet.

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.

cōnsummātiō -ōnis, f (cōnsummāre)

I. seštevanje: operarum Col., singulorum mancipiorum Dig.; occ.
a) ret. c. argumentorum povzetek dokazil: Rutilius et Celsus ap. Q.
b) splošen pregled: c. totius vitae … redditur Sen. rh., peracto ambitu Europae reddenda c. est Plin. —

II.

1. dvig česa na vrh, kar največje povzdigovanje, pomnožitev do najvišje stopnje ali količine: c. omnium (ciborum) nocet Cels. preobilje hrane, huius regis c. annorum Val. Max. zelo visoka starost.

2. dognanje, dovršitev, izvršitev, vrhunec: Vell., operis Q., maximarum rerum Sen. ph., susceptae professionis Col., pacti mei Sen. rh. ali testamenti Icti. izvršitev, coeptorum Icti., ut initium novae liberalitatis esset consummatio prioris Plin. iun.; postea singuli (elephanti) … in consummatione gladiatorum (pugnavere) Plin. ob koncu gladiatorskega spopada, ko so se bili gladiatorji prenehali bojevati, nemo vilitatem eius (alvi) aestimat consummationibus foeditate Plin. zaradi gnusnosti njegovega prebavljanja.

cōnsēnsus -ūs, m (cōnsentīre)

1. soglasnost, soglasje, enoglasnost, enoglasje, složnost, edinost: Suet., ex communi consensu C. na splošno zahtevo; s subjektnim gen.: Vell., Plin., c. ille theatri Ci. tisti enoglasni klic, populi Ci., populi Romani L., bonorum omnium, omnium ordinum, c. tantus senatūs Ci., senatorum L., consensu civitatis L. po splošni želji državljanov, c. consilii totius Galliae C. soglasni sklep, konsenz, eruditorum, grammaticorum Q., deorum hominumque Val. Max., T.; z objektnim gen.: c. (namreč z ljudstvom) temptatae defectionis L. (dobi se tudi conscientia); s praep.: numquam maior consensus vester in ulla causa fuit Ci., c. gentium in observatione horarum Plin.; optimus in rem publicam (za državo) c. Ci., promptus in rem subitam c. T., legionis Martiae quartaeque mirabilis c. ad rem publicam reciperandam Ci. soglasni sklep, faciliore inter malos consensu ad bellum quam in pace ad concordiam T., c. filiorum adversus patres Sen. rh.; (poklas.) met. abs.: id apud Chattos in consensum vertit T. je postalo splošen običaj. Pogosto adv. abl. omnium consensu C., L. ali samo consensu = soglasno, enoglasno: consensu resistere, consensu munus iniungere L., c. avaritiam … obiectare T.

2. occ. (v slabem pomenu) dogovor, tajni sporazum, skrivni „klub“, zarotitev, zarota (poseb. zoper državo): si res publica vi consensuque audaciam armis oppressa teneretur Ci.

3. pren. (o abstr.) ujemanje, skladnost, složnost: Q., neque est ullum amicitiae certius vinculum quam consensus consiliorum et voluntatum Ci., (naturae) iste quasi … consensus, quam συμπάϑειαν Graeci vocant Ci., c. virtutum Ci., neque consensus contagia fient Lucr.