Franja

avus, st.lat. avos, -ī, m (prim. lat. avia, avītus, avunculus)

1. ded, stari oče: et proavus L. Murenae et avus praetor fuit Ci., avorum memoria L. za dedov, avus maternus V., L. idr., paternus Plin. iun. idr.; pren. = proavus, praded: Ci. (pro Scauro 32).

2. sinekdoha prednik: quod avus tibi paternus fuit atque maternus, olim qui magnis legionibus imperitarent H., avi magni V., veterum effigies ex ordine avorum V., avis atavisque potens V., avi intonsi, immensi O., medii O. = med začetnikom rodu in nasledniki, clarum nomen avorum O., avi nobiles Sen. tr., triumphales T.; o čebelah: avi numerantur avorum V.

3. met. v pl. avi dedec, dedek = volnato ali lasasto seme nekaterih rastlin: Ap. h.

Opomba: Sinkop. gen. pl. avôm ali avûm: Stat.

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.

opiter (-iteris in -tris) nekdo, ki mu je umrl oče, ded pa še ne: est cuius pater avo vivo mortuus est, ducto vocabulo aut quod obitu patris genitus sit, aut quod avum ob patrem habeat, id est pro patre; kot rim. praenomen Opiter -iteris in -tris, m Ópiter: L., Sil., Q., Fest.

pappus (pappos) -ī, m (gr. πάππος)

1. star mož: Varr.; od tod starec = ded: Aus.

2. bot. kodéljica (dozorelo socvetje, puh) na semenih nekaterih rastlin: plumas avium papposque volantis Lucr., proprietatem habet fructum amittendi lanugine (pappum vocant), quod nulli alii arbori evenit Plin., pappi carduorum flores P. F.

3. bot. masleni grínt (= erigeron): caput eius numerose dividitur lanugine, qualis est spinae, inter divisuras exeunte; quare Callimachus eam acanthida appellavit, alii pappum Plin.

prō-socer -erī, m (prō in socer) soprogin ded, stari tast: O., Plin. iun., Icti.

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.

Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.

Agēnōr -oris, m (Ἀγήνωρ) Agenor, Kadmov oče, Finejev oče ali ded, praded Didone, kot feničanski heroj po mitu Belov brat, sin Neptuna in Libije: V., O., Val. Fl. Od tod adj. Agēnoreus 3 Agenorjev: bos O. Evropin bik (ozvezdje), domus O. Kadmova, toda tecta Val. Fl. Finejeva hiša; pren.

1. feničanski: ahenum Mart., ahena Sil.

2. kartažanski: arces Sil. = Kartagina, ductor Sil. = Hazdrubal ali Hanibal, Agenorei nepotes ali subst. Agēnoreī -ōrum, m Agenorjevi vnuki = Kartažani: Sil. Patronim Agēnoridēs -ae, m (Ἀγηνορίδης) Agenorid, Agenorjev potomec = Cadmus: O., Mart. ali = Perseus: O. ali = Phineus: Val. Fl., tudi = Kartažan, Feničan: Sil. (z gen. pl. Agēnoridûm).

Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.

Amyntās -ae, m (Ἀμύντας „Branilec“) Aminta, gr. moško ime: Ci., V., H. idr.; zlasti ime več mak. kraljev: Iust.; med njimi je posebno znan Aminta II., Aridejev sin, oče mak. kralja Filipa II., ded Aleksandra Vel.: Ci. ep., N., Iust. Od tod patronim Amyntiadēs -ae, m (Ἀμυντιάδης) Amintiad, Amintov sin = Filip II., mak. kralj: O.

Antōnīnus -ī, m Antonin, priimek posinovljencev iz Antonijevega rodu. Poseb.:

1. T. Arrius Antoninus Tit Arij Antonin, po materi ded cesarja Antonina Pija, konz. l. 69 po Kr.; nanj je naslovljenih več pisem Plinija ml.: T., Plin. iun.

2. Q. Haterius Ant. Kvint Haterij Antonin, konz. l. 53 po Kr.: T.

3. Ant. Pius, s popolnim imenom T. Aurelius Fulvinus Boionius Ant. Pius Tit Avrelij Fulvij Bojonij Antonin Pij, pravičeni in dobrotljivi rim. cesar od l. 138 do 161 po Kr.: Aur., Eutr.

4. M. Aurelius Verus Ant. Mark Avrelij Ver Antonin (ki mu dodajajo sedanji zgodovinopisci Philosophus Filozof), posinovljenec, zet in naslednik prejšnjega, cesar od l. 161 do 180 po Kr.; vzgojen pri stoikih je prizadevno gojil stoiško filozofijo: Aur., Eutr.

5. M. Aurelius Ant. Heliogabalus Mark Avrelij Antonin Heliogabal, rim. cesar, prej imenovan Varius Avītus Bassianus Varij Avit Basijan; gl. Hēliogabalus. — Od tod adj. Antōnīniānus 3: Eutr., Lamp., in Antōnīnus 3: Lamp. Antoninov.

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

Arcēsius -iī, m (Ἀρκείσιος) Arkezij, Laertov oče, Odisejev ded: O., Hyg.

Assaracus -ī, acc. pesn. tudi -on (O.), m (Ἀσσάρακος) Asarak,

1. heros eponymos trojanske nižine, mitološki Trojev (Trōs) sin, Ganimedov in Ilov brat, Kapijev (Capys) oče in Anhizov ded: Assaraci tellus H. = Troja, Assaraci domus, gens V. = Rimljani (ki po mitu izvirajo od Trojancev), Assaraci nurus O. = Venera, Assaraci frater O. = Ganimed, kot ozvezdje = Vodnar.

2. Assaraci duo V. Enejeva tovariša.

Atius 3 (prim. Atys) Acij(ev), ime rim. rodu: V.; najbolj znana sta:

1. M. Atius Balbus Mark Acij Balb, Avgustov ded: Ci., Suet.

2. Atia Acija, hči prejšnjega, Avgustova mati: Vell., Suet.

Autolycus -ī, m (Αὐτόλυκος) Avtolik,

1. Merkurov sin, Antiklejin oče, Odisejev ded, slavni tat in ropar: Hyg., Col., Mart., Autolycus furtum ingeniosus ad omne O.; od tod apel. = tat: Pl.

2. Dejmahov sin, argonavt: Val. Fl.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

Daunus -ī, m Daven, mitološki kralj severne Apulije (Apulia Daunia), Pilumnov in Danain sin, oče ali ded Turna, rutulskega kralja, Diomedov tast: V., O. idr., pauper aquae Daunus (kot vladar pokrajine, revne z vodo) H. Od tod adj. Daunius 3 Davnov, davenski, davnijski: O., heros (= Turnus) V., dea (= Iuturna) V., gens (= Rutuli) V., Daunia Camena H. davnijska (t.j. apulska, Horacijeva) Muza; pesn. pren. = rimski: Dauniae caedes H. Dauniacus 3 davnijski = apulski: campi Sil. Subst. Dauni -ōrum: Mel., ali Dauniī -iōrum, m: Plin. (Δαύνιοι) Davni(jci), preb. severne Apulije. Daunias -adis, f pokrajina Davnija, pesn. = Apulija: militaris D. H.