Franja

ἀνα-βάτης, ου, ὁ, poet. ἀμβάτης 1. kdor je kam splezal, jahač, jezdec. 2. voznik, voditelj slonov.

ἁρματ-ηλάτης, ὁ (ἐλαύνω) voznik, borilec na vozu.

Αὐτο-μέδων, οντος, ὁ Ahilov voznik.

βο-ηλάτης, ου, ὁ (βοῦς, ἐλαύνω) govedar, volar, voznik.

διφρευτής, οῦ, ὁ poet. ki se na zlatem vozu vozi, voznik.

διφρηλατέω poet. sem voznik, vozim se (po visokem nebu).

διφρ-ηλάτης, ου, ὁ (ἐλαύνω) poet. voznik.

ἐλατήρ, ῆρος, ὁ ἐλάτης, ου, ὁ (ἐλαύνω) ep. poet. gonjač, poganjač, voznik, jahač.

ἐπ-εμβάτης, ου, ὁ poet. jezdec, jahač, voznik.

εὔ-πομπος 2 (πέμπω) poet. dobro spremljajoč, dober spremljevalec, srečen voznik.

ἡνιο-στρόφος, ὁ (ἡνία, στρέφω) poet. voznik, kočijaž.

ἡνι-οχεύς, έως, ὁ ep. ἡνί-οχος, ὁ (ἡνία, ἔχω) voznik, kočijaž (na bojnem vozu, levo od borilca).

ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.

Μηριόνης, ου, ὁ s Krete, Idomenejev voznik.

Μυρτίλος, ὁ nezvesti Ojnomajev voznik.

πορθμεύς, έως, ὁ, ep. ῆος (πορθμός) ion. (pre)voznik, brodnik.

Σθένε-λος, ὁ 1. Diomedov voznik. 2. Perzejev in Andromedin sin, Evristejev oče.

τροχ-ηλάτης, ου, ὁ (τροχός, ἐλαύνω) poet. voznik.

ὑφ-ηνίοχος, ὁ 1. Ksen.: podvoznik, voznikov služabnik. 2. ep. ki drži uzdo, voznik.