Zadetki iskanja
- ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.
- ἀξίωμα, ατος, το (ἀξιόω) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva.
- ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.
- ἀπο-σεμνῡ́νω 1. act. dajem ugled, povzdigujem, slavim. 2. pass. dobivam ugled, postanem častitljiv, šopirim se, ponašam se, baham se, razvijam se.
- βάρος, ους, τό (βαρύς) 1. teža, breme, tovor, težava. 2. množica. 3. žalost, muka, trud. 4. ugled, dostojanstvo, moč, NT ἐν βάρει εἶναι ponosno nastopati.
- δια-φθείρω [fut. δια-φθερῶ, aor. διέφθειρα, pf. διέφθαρκα, διέφθορα, pass. διέφθαρμαι, aor. διεφθάρην, fut. διαφθαρήσομαι, med. fut. διαφθεροῦμαι (s pas. pom.); ion. impf. iter. διαφθείρεσκε, fut. διαφθερέω, 3 pl. pf. pass. διεφθάραται, 3 pl. plpf. διεφθάρατο, ep. fut. διαφθέρσω] 1. act. a) (popolnoma) uničim ἐλπίδας, (raz)rušim πόλιν, pogubim, pokončam, morim, ubijem, opustošim ἔργα; b) pokvarim, izpridim, popačim, pokazim, razjem, οὐδὲν διαφθείρας τοῦ χρώματος izpremenim barvo, prebledim, zardim; zapeljem τοὺς νέους, podkupim. 2. pass. a) pridem na nič, poginem, τὰ πράγματα διεφθαρμένα stvar je izgubljena, λιμῷ propadem, umrem lakote; ναῦς ladja se razbije; b) zbolim, pokvarim se, ohromim (-eti), ἀκοήν oglušim, ὀφθαλμούς oslepim, oči me bole, pf. διέφθορα izgubljen sem, po meni je, uničen sem, ταῖς γνώμαις διέφθαρμαι izgubil sem pamet in razum; pren. ἐν τῇ στρατιᾷ izgubim svoj ugled.
- δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.
- δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.
- ἐν-ευδοκιμέω pridobivam si slavo (ugled), iščem si slave, τί v čem.
- ἐπιφάνεια, ἡ 1. prikazen, prikazanje, prihod (Kristusov) NT. 2. sijaj, ugled, čast, slava.
- εὐδοξία, ἡ 1. dober glas, ugled, čast, slava. 2. pohvala, priznanje.
- θάλλω [pf. τέθηλα, pt. τεθηλώς, fem. ep. τεθαλυῖα, plpf. τεθήλει] 1. a) cvetem, sem v cvetu, zelenim, klijem, blestim se, sem poln, imam obilo česa τινί; b) rastem, naraščam νόσος, πήματα. 2. sem močen, krepek, srečen, uživam ugled, sem v najlepših letih; pt. pf. bujen, krepek, slaven, poln česa, obilen; μετὰ μνήμης θάλλω živim (sem) v spominu.
- κῦρος, ους, τό (κυέω) 1. oblast, moč, vpliv. 2. odločitev, odločba, ugled, κῦρος ἔχω τινός imam odločitev, odločilen vpliv. 3. povod, vzrok ἡμέρα πολλῶν καλῶν; potrditev, ἔχει τάδε κῦρος vse to je potrjeno.
- λαμπρότης, ητος, ἡ 1. blesk, sijaj(nost), kras(ota), sijajna prikazen, trošek, potrata; NT svetloba ἡλίου. 2. slava, ugled, čast.
- ὄγκος2, ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.
- πίστις, εως, ἡ 1. a) zaupanje, vera εἰς, πρὸς Χριστόν NT; πίστιν φέρω, ἔχω τινί zaupam, verujem komu; b) priznanje, ugled, veljava, up(anje), kredit, πίστιν ἔχω uživam ugled; c) zanesljivost, zvestoba, poštenost, vestnost. 2. zagotovilo, poroštvo, jamstvo, obljuba, dana beseda, prisega θεῶν; dogovor, pogodba; πίστιν λαμβάνω dam si priseči, dobim poroštvo, πίστιν δίδωμι (ποιέομαι) dajem poroštvo za zvestobo; πίστι καὶ ὁρκίοισι λαμβάνω zavežem koga s slovesno prisego; πίστιν τε καὶ ὅρκια ποιοῦμαι sklepam zavezo, prisegam zvestobo, ἐμβάλλω χειρὸς πίστιν sežem v roko v zagotovilo. 3. verjetnost, resnica. 4. dokaz, dokazilo.
- προ-τῑμάω [fut. προτιμήσομαι s pas. pom.] 1. act. in med. bolj častim, cenim koga τινά τινος, dam prednost komu, odlikujem koga pred kom τινά τινος; imam rajši koga, bolj se oziram (gledam) na kaj; posebno čislam (cenim), zdi se mi kaj vredno truda. 2. pass. sem bolj čaščen ali čislan kot drugi, imam prednost pred kom, imam ugled τινός, πρό τινος in inf.; odlikovan sem s čim.
- σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.
- σθένω (σθένος) samo pr. in impf. 1. sem močen (krepak), imam moč (veljavo, ugled, oblast), veljam, vladam. 2. premorem, sem zmožen.
- ὑπεροχή, ἡ (ὑπερ-έχω) štrlenje iznad česa, preseganje, vzvišenost, visokost, prednost, ugled, čast, οἱ ἐν ὑπεροχῇ ὄντες prvaki NT.
/ 1
Število zadetkov: 20