-
ἄ-γνωστος 2 poet. ἄγνωτος 1. neznan, tuj. 2. nerazumljiv, neumeven; γλῶσσαν ἀγνωστότατοι, ki govore popolnoma tuj jezik.
-
ἀλλο-γενής 2 tuj, tujec, NT.
-
ἀλλό-γνωτος (γιγνώσκω) ep. drugim znan, nam tuj, neznan.
-
ἀλλοδ-ᾰπός 3 [Et. -απος iz n̥quos, odtod lat. long-inquus, prop-inquus, gršk. še ποδ-απός] od drugod, tuj; subst. tujec, inostranec.
-
ἀλλό-θροος 2, skrč. -θρους ep. ion. poet. drug jezik (drugače) govoreč, drugojezičen; tuj.
-
ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.
-
ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.
-
ἀλλό-φῡλος 2 (φῦλον) drugega rodu, tuj, inozemski.
-
βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.
-
ἔκ-δημος 2 izvun dežele, tuj, z doma, na tujem, v tujino ἔξοδος.
-
ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.
-
ἐξ-όμῑλος 2 poet. brez občevanja, tuj, čuden, nenavaden.
-
ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.
-
ἐπακτός 3 (ἐπ-άγω) 1. doveden, priveden, pripeljan, στρατός od vseh strani zbran, δόρυ tuj. 2. pridobljen, νόσος ki smo si jo sami nakopali, ἀνήρ pritepenec, prešuštnik.
-
ἐπ-είσακτος 2 (ἐπ-εισάγω) od zunaj vpeljan, tuj.
-
ἔπ-ηλυς, υδος, ὁ, ἡ ion. [n. pl. ἐπήλυδα] ἐπελύτης, ου, ὁ (ἐπ-ήλυθον) 1. adi. priseljen, došel, tuj. 2. subst. priseljenec, prišlec, tujec.
-
ἐπίθετος 2 (ἐπι-τίθημι) dodan, pozneje vpeljan, tuj.
-
θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.
-
ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.
-
ξενικός 3, ion. ξεινικός (ξένος) tuj, inostranski ἱρά; subst. τὸ ξενικόν, τὰ ξενικά najemna vojska, najemne čete, ξενικὸν ἐπικουρικόν najete pomožne čete.