-
ἀ-ᾱγής 2 ep. (ἄγνυμι) nezlomen; trden, močen.
-
ἀ-δάμας, αντος, ὁ (δαμάω) jeklo, ἀδάμαντι πελάσσας trden kakor jeklo, nelažljiv, negoljufiv.
-
ἀδινός, ἁδινός 3 ep. 1. številen, obilen, mnogobrojen, μέλισσαι, μυῖαι. 2. gost, čvrst, trden, neprestan, stalen. 3. glasen, milozvok (Σειρῆνες), močan, hud (γόος, δάκρυα); nemiren, na gosto letajoč adv. ἀδινῶς, ἀδινόν, ἀδινά glasno, milo, tožno (κλαίω).
-
ἀμφί-πλεκτος 2 (πλέκω) poet. zamotan, zapleten, oklepajoč, ἀ. κλίμακες trden objem, oklep.
-
ἀ-παγής 2 (πήγνυμι) ion. kdor ni trden, rahel, mehek, gibčen.
-
ἀ-σάλευτος 2 (σαλεύω) 1. neomajan, nepremaknjen, miren. 2. nepremakljiv, trden NT.
-
ἀ-στεμφής 2 (στέμβω = στείβω) trden, neomajen, stalen, nepremičen. – adv. -φέως, -φές.
-
ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.
-
ἀ-τειρής 2 ep. neugonobljiv, neugnan, neporušen, trpežen χαλκός; čvrst, trden; neumoren φωνή.
-
βέβαιος 3 in 2 (βέβαα) čvrst, stalen, trden, zanesljiv, gotov, verjeten, zvest, stanoviten.
-
βριαρός 3 ep. težek, trden, močen.
-
δυσ-κῑ́νητος 2 1. težko premakljiv, neokreten, okoren. 2. trden, neuklonljiv, neizprosen.
-
ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.
-
ἑδραῖος 3 in 2 (ἕδρα) 1. ki ima stalno bivališče, stalno naseljen, stalen. 2. sedeč, miren, trden, nepremičen NT.
-
ἐμ-βρῑθής 2 (βρίθω) 1. težek, tehten, jedrnat, trden, trpežen, čvrst. 2. pren. resen, važen φρόνημα.
-
ἔμ-πεδος 2 (πέδον) na tleh stoječ 1. trden, neomajen, nepremenljiv, stanoviten φρόνημα, ἦτορ, τεῖχος, μένος, neoslabljen ἴς, neoskrunjen, nepoškodovan, obvezen ὅρκος. 2. o času: trajen, stalen, neprestan πόνος, φυλακή, κομιδή. – adv. ἔμπεδον, ἐμπέδως trdno, stalno, neprestano μένω, θέω; včasih z ἀεί, ἀσφαλέως αἰεί.
-
εὐ-εργής 2 (ἔργον) ep. 1. dobro narejen, trdno zgrajen, lepo izdelan, trden; χρυσός lepo kovano zlato. 2. dobro storjen, τὰ εὐεργέα dobrote.
-
εὐ-πηγής 2 ep. εὔ-πηκτος 2 ep. (πήγνυμι) 1. dobro zložen, trdno zgrajen, trden, krepak. 2. zastaven, trščat ξεῖνος.
-
ἐχῠρός 3 trpežen, močen, čvrst, trajen, varen, zanesljiv; τὸ ἐχυρόν utrjeno mesto, varnost, poroštvo; trden, veljaven razlog παρέχομαι, ἐν ἐχυρῷ εἰμί sem na varnem, ποιοῦμαί τι ὡς ἐν ἐχυρωτάτῳ kar najbolj zavarujem.
-
ἥδυ-μος 2 (ἡδύς) ep. sladek, trden, krepilen ὕπνος.