Franja

ἀστεροπή, ἡ (ἀστήρ) blisk, strela.

βέλεμνον, τό (βάλλω) ep. strela.

κεραυνός, ὁ (gl. κήρ) blisk, strela; pren. o veliki govorniški sili: δεινὸν κεραυνὸν ἐν γλώσσῃ φέρω.

πληγή, ἡ, dor. πλᾱγά, ἡ πλῆγμα, ατος, τό poet. (πλήσσω) 1. NT udar(ec), sunek. 2. rana. 3. pretep. 4. NT nesreča, nezgoda, šiba božja, kazen, Διός strela, blisk, grom.

πρηστήρ, ῆρος, ὁ (πρήθω) ion. vžigajoča strela, blisk.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

σκηπτός, ὁ (σκήπτω) 1. blisk, strela, vihar, piš, vihra, nevihta. 2. poet. nenadna nesreča.

συγ-κεραυνόω (kot strela) strem, zdrobim κλάδους.

τόξευμα, ατος, τό (τοξεύω) 1. strela, strelica, puščica. 2. strel, streljaj. 3. meton. pl. (loko)strelci.

τόξον, τό [Et. lat. taxus, tis; iz tisa so prvotno loke izdelovali] 1. lok. 2. strelica, strela, puščica; pl. strelivo. 3. umetnost streljanja z lokom, streljanje ἡ τέχνη τῶν τόξων, πρὸς τόξου κρίσιν v boju z lokom.