Franja

ἄ-δολος 2 1. nezvijačen, nevarljiv, nezahrbten. 2. NT odkritosrčen, pristen, čist adv. ἀδόλως pošteno.

ἀξιό-λογος 2 vreden, da se omeni, znaten, znamenit, ugleden. – adv. -λόγως prav, pošteno.

ἁπλοΐζομαι d. m. (ἁπλόος) pošteno ravnam, πρός τινα ἅπαντα v vsem proti komu.

γνήσιος 3 (γίγνομαι) 1. zakonski, pravi, pristen, enakoroden; τὸ γνήσιον pristnost, resničnost NT. 2. pošten, pravičen, blag NT. – adv. γνησίως v resnici, pošteno NT.

εὐπρᾱγία, ἡ εὐπρᾱξία, ion. εὐπρηξίη 1. sreča, blagostanje, povoljen uspeh, srečno podjetje. 2. dobro delo(vanje), pravo, pošteno ravnanje.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

νέμω [Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. – Obl. fut. νεμῶ, med. νεμοῦμαι, ion. νεμέω, νεμέομαι; aor. ἔνειμα, ἐνειμάμην, pass. ἐνεμήθην, fut. pass. νεμηθήσομαι]. ep. in poet. νωμάω [fut. νωμήσω, aor. ἐνώμησα] I. act. in pass. 1. delim, razdelim κρέα, τὰ τῶν λαφύρων, podelim, dam τινί τι, τιμήν, τιμὰς φίλοις izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, τὸ πιστὸν τῆς ἀληθείας povem popolno resnico, ὤραν τινός skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam αἵρεσιν, pripisujem αἰτίαν, τὸ ἀπ' ἡμέων οὕτω ἀκίβδηλον ἐὸν νέμεται ἐπὶ τοὺς Ἕλληνας naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, μεῖζον μέρος τινί više cenim, smatram za bolj važno, πλέον οἴκτῳ pretiravam usmiljenje, τὸ ἴσον, τὰ ἴσα delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam πόλιν, ἀστραπᾶν κράτη imam oblast nad silnimi bliski, ἧς κράτη καὶ θρόνους νέμω v kateri gospodujem in vladam, κράτη καὶ δόμους osvojim si, polastim se; b) obdelujem, stanujem, prebivam, κισσὸν νέμουσα ki prebiva v bršljanu, upotrebljam, izrabljam μέταλλα; c) smatram, imam koga za kaj, priznam φίλον τινά, τήνδ' ἁμαρτίαν, ἐμαυτὸν παῖδα τῆς τύχης, τάνδε οὐκέτι νέμω πόλιν ne smatram več za državo; častim koga, θεόν kot boga. 3. a) dodelim kot pašo, pustim, da se pase, pasem, gonim na pašo, οἱ νέμοντες pastirji; pren. χόλον kuham jezo; b) popasem, τὰ ὄρη pasem na gori; pren. uničim, opustošim πυρί; pass. uničim se πυρί, τὸ ὄρος νέμεται αἰξί na gori se pasejo koze. II. med. 1. razdelim med, prisvojim si. 2. imam, posedujem, uživam, vodim, vladam ἔργα, τεμένη, πατρώια ἔργα; stanujem, bivam v ἄλσεα, Ἰθάκην, πόλιν, obdelujem γῆν; χώραν bivam v deželi in jo izkoriščam. 3. pasem se, hodim na pašo; popasem, objem τί, hranim se s čim τινός. 4. o ognju: razširim se.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.