Franja

ἀγαθο-εργός, ὁ (ἔργον, kor. ἐργ) dobrotnik, dobrodelnik; pri Spartancih pet najstarejših vitezov, ki so jih uporabljali za poslance.

ἀν-αισιμόω (αἶσα) [augment samo v pf. ἀνῃσίμωκα] ion. porabljam, trošim, za kaj εἴς τι, zauživam, πέντε ἡμέραι ἀναισιμοῦνται pet dni je treba.

ἐπι-μετρέω 1. ion. odmerim, podelim. 2. dodam, πενταετίαν στρατηγίας podaljšam … za pet let.

ἤ², ep. ἠέ [Et. iz ἠέ, ἠ-ϝέ, ἦ ϝέ; ϝε; = lat. -ve, ali] I. ločilni veznik 1. postavlja nasproti dva ali več členov (besed ali stavkov): ali (lat. aut, vel, sive) ζητῶν ὄλεθρον ἢ φυγήν; a) pri števnikih je ἤ enak slov. do; στάδια πέντε ἢ ἕξ pet do šest stadijev; b) ako drugi člen prvega izključuje, slovenimo ἤ z ali pa, sicer: ἐγὼ τοὺς πολεμίους νικήσω ἢ μηκέτι με Κῦρον νομίζετε; c) (podvojen) ἢ – ἤ ali – ali (aut – aut); pogosto stoji mesto prvega ἤ drug sinonimen veznik: ἤ τοι – ἤ zares ali – ali; ἀλλ' ἤ τοι κεῖνόν γε δεῖ ἀπόλλυσθαι – ἢ σέ; pomni še: ἤ τις ἢ οὐδείς komaj eden. 2. v vprašalnih stavkih: a) v razstavnih vprašanjih: πότερον (πότερα) – ἤ jeli – li; b) pri Hom. ἤ – ἤ (ἦ, ἦε) v zavisnih in nezavisnih razstavnih vprašanjih; prvi člen stoji tudi brez veznika, ᾤχετο πευσόμενος, ἤ που ἔτ' εἴης; c) = an na početku vprašalnega stavka: ἀλλὰ τίς σοι διηγεῖτο; ἢ αὐτὸς Σωκράτης ali morda? II. primerjalna členica: kot, nego, kakor (quam), za komparativi in besedami kompar. značaja (ἄλλος, βούλομαι, θέλω); pomni: ἄλλο τι ἤ (=kaj drugega nego) kajneda; ἄλλ' ἤ (za nikalnico) razen, izvzemši.

ἡμέρα, ἡ, ion. -ρη, dor. ἁμέρα (gl. ἦμαρ) 1. dan (opp. noč), čas od enega solnčnega vzhoda do drugega; a) ἡμέρας po dnevu, μέσης ἡμέρας opoldne, τῇδε τῇ ἡμέρᾳ tega dne, ὑστέρησε πέντε ἡμέραις zapoznil se je za pet dni, τριῶν ἡμερέων v teku treh dni, ἑκάστης ἡμέρας vsak dan, τρίτην ἡμέραν αὐτοῦ ἥκοντος tretji dan po njegovem prihodu; ἡμέραν ἐξ ἡμέρας, dan na dan, ἡ πρὸ τοῦ ἡμέρα prejšnji dan; b) s predlogi: ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s (prvim) svitom, ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsak dan, ἐφ' ἡμέρης ἑκάστης dan na dan, vsak dan, ἐξ ἡμέρας po dnevu = μεθ' ἡμέραν, πρὸς ἡμέραν proti jutru, ἐφ' ἡμέραν za en dan. 2. čas, doba življenja, usoda, αἱ μακραὶ ἁμέραι dolgo človeško življenje, παλαιὰ ἁμέρα starost.

πεμπάς, άδος, ἡ pet mož, petorica mož.

πεμπταῖος 3 pet dni star, petega dne.

πενθ-ήμερος 3 (ἡμέρα) petdneven, κατὰ πενθήμερον vsakih (po) pet dni.

πεντα-δραχμία, ἡ pet drahem.

πεντά-δραχμος 2 (δραχμή) ion. pet drahem vreden.

πεντα-έτηρος 2 ep. πεντα-ετής 2 -έτης (ἔτος) petleten; adv. πεντάετες pet let (dolgo).

πεντακισ-χίλιοι pet tisoč.

πεντά-πηχυς 2, gen. εος ion. pet vatlov dolg.

πεντά-στομος 2 (στόμα) ion. (reka) ki ima pet ustij (izlivov).

πένταχα ep. πενταχοῦ ion. adv. na pet delov razdeljen, peteren, κοσμηθέντες v petih vrstah postavljeni, ποταμὸς διαλελαμμένος πενταχοῦ ki je razdeljen na pet rokavov.

πέντε indecl. [Et. idevr. penqwe, lat. quinque (iz kwenkwe po assimil. iz penqwe), slov. pet iz penkt-.] pet.

πεντε-τάλαντος 2 pet talentov vreden.

πέτομαι d. m. [Et. lat. peto, prae-pes, -petis, penna (iz pet-na), nem. Fittich, Feder, kor. pet = leteti. – Obl. fut. πτήσομαι, aor. ἐπτόμην, inf. πτέσθαι in ἐπτάμην, ἔπτην, πτάσθαι, πτῆναι; vzpor. obl. ποτάομαι, ποτέομαι, pf. 3 pl. πεποτήαται, in πωτάομαι] 1. letim, letam, frfotam, drevim, dirjam, hitim, odletim, odpadem, zdrknem. 2. pren. πέτομαι δ' ἐλπίσι plavam v nadah, gojim nade, omahujem; νῦν γὰρ πέτει sedaj si zelo razburjen.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πτερόν, τό [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. πέτομαι; slov. pero, nem. Feder (iz féthrō, idevr. petrā), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (= οἰωνός), polet, vodstvo, πιστὸν ἐξ ὑμῶν πτερόν zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo.