Franja

βοτάμια, τά (βόσκω) pašnik.

βού-βοτος 2 (βόσκω) ep. kjer se živina pase, popasen; subst. ἡ pašnik, paša.

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.

λειμών, ῶνος, ὁ [Et. sor. λιμήν, λίμνη] travnik, trata, livada, pašnik, λειμωνόθεν s travnika, na travniku.

νέμος, ους, τό [Et. lat. nemus, oris, iz kor. nem-, upogniti] pašnik, log, livada.

νομή, ἡ (νέμω) 1. pašnik, paša, (široka) poljana, hrana. 2. živina na paši, čreda. 3. razdelitev, (po)delitev, dar θεοὶ πάσας νομὰς εἶχον so vse dobrote delili. 4. razširjanje πυρός, razjedanje, νομὴν ἔχω razjedam NT.

νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).

Οἴη, ἡ 1. vas na Ajgini. 2. atiška občina (δῆμος), Οἰᾶτις νομός Ojatski pašnik.

οὐρεσι-βώτας, ου, ὁ (ὄρος, βόσκω) poet. χῶρος kraj z gorsko pašo, gorski pašnik, ali k θῆρες: ki se pasejo po gorah Sof. Fil. 1148.

χόρτος, ὁ [Et. lat. hortus = ograjen prostor; cohors, dvorišče, posadka (iz co + g'hrtis), kor. g'her, obseči; nem. Garten, Gurt, sor. slov. grad = ograjen prostor] 1. ep. ograjen prostor, ograja, staja, dvorišče, vrt, selo. 2. pašnik. 3. krma; trava, seno. 4. setev NT.