Franja

ἀκτή¹, ἡ 1. obala, obrežje, breg, rt, nos. 2. povišek, βώμιος žrtvenik, oltar.

βωμός, ὁ [Et. βῆμα, βαίνω] 1. povišek, podstavek. 2. žrtvenik, oltar.

ἐπι-τίθημι I. act. 1. a) postavljam, devljem, na-, polagam kaj na kaj τί τινι, τὶ ἐπί τινος, τὶ ἐπί τι, τινὰ λεχέων, polagam na oltar; μηρία darujem, εἴδατα prinašam, povrhu še nosim, postavim στήλην; b) povzročujem, dajem komu, podeljujem, naklanjam θωήν, ἄλγεα, κακά, μόρον, ζημίαν, δίκην kaznujem, πληγάς τινι naštejem udarce, nabijem NT; c) pren. τέλος τινί (μύθῳ) izvršim, izpolnim besedo, končam pogovor τούτοις; d) naročam, pošiljam, γράψας ἐς Αἴγυπτον poslal je pismo v Egipt; e) φρένα τινί obračam svojo pozornost na kaj, pazim. 2. dodajam, ὄνομα dajem ime NT, še pridevam τὶ πρός τι NT, κτήματα. 3. postavljam pred kaj λίθον θύρῃσιν, λόχον, θύρας zapiram, νέφος zastrem z meglo, zaprem nebo. II. med. 1. a) postavim si, denem nase στεφάνην κεφαλῆφιν, dam si prinesti σῖτον, χεῖρας στήθεσσί τινος položim svoje roke na prsi; b) polagam kaj pred sebe, πύλας ὠσί zapiram ušesa, določim θάνατον ζημίαν; c) naročam, zapovedujem τί τινι. 2. a) poprimem, lotim se česa, začenjam kaj τινί, τῇ πείρᾳ poskušam; b) sovražno: pritiskam na koga, napadam koga τινί.

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.

ἑστι-οῦχος 2 (ἑστία, ἔχω) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtveniki, domač, svet πόλις.

ἐσχάρα, ἡ, ion. -ρη ep. [Et. kor. jes; iz jεσχαρᾱ, slov. is-kra; gen. dat. ep. ἐσχαρόφιν] 1. (domače) ognjišče, žrtvenik, oltar. 2. pogorišče, žerjavica, posoda za žerjavico.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

θυμέλη, ἡ (θύω) žrtvenik, oltar, oder, gledišče.

θυσιαστήριον, τό oltar, žrtvenik.

καθ-ίζω [impf. ἐκάθιζον in καθῖζον, fut. καθιῶ, aor. ἐκάθισα, καθῖσα, ep. κάθισα, pt. καθίσσας; ion. κατίζω, aor. κάτισα, intr. καθίζομαι, fut. καθιζήσομαι, poet. aor. καθίσατο] 1. trans. a) velim usesti se, mirno sedeti, posadim (na prestol), naredim za kralja τινὰ εἰς τὸν θρόνον, postavim, namestim φύλακας, χωρίς postavljam, odvedem v stran; b) prirejam, sklicujem shode ἀγοράς; postavljam, utaborim, razvrščam, ustavljam στράτευμα; c) pripravljam koga do česa κλαίειν, κλαίοντά τινα v jok. 2. intr. in med. usedem se, sedim, utaborim se, ustavim se kje ἐπί τι; sesedem se, zgrudim se ἐπὶ τὰ ἰσχία; οἱ ἄλλοι καθίζουσιν ἐπὶ τὸν βωμὸν ἱκέται se usedejo kot pribežniki na oltar.

οὐλαί, αἱ [Et. iz ὀλϝαι, gl. ἔλυμος] (obdelana) ječmenova zrna (ki so se pražena in s soljo pomešana pred daritvijo sipala med rogove daritvene živali in na oltar).

πέριξ (περί) adv. 1. krog in krog, okoli in okoli, βωμία πέριξ objemajoč oltar (na domačem oltarju), πέριξ λαμβάνω objemam, ἡ πέριξ πόλις bližnje mesto NT, τὰ πέριξ okolica. 2. praep. z gen. in acc. okrog, okoli česa.

τράπεζα, ἡ [Et. iz qwtra-pedja, štirinoga, τέσσαρες in πούς] 1. miza, obedna miza. 2. obed, jedi. 3. oltar, žrtvenik. 4. menjalnica, prodajalna miza, prodajalnica. 5. plošča.