Franja

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφι-δέξιος 3 ion. poet. ki rabi obe roki enako spretno, oba; ἀκμαί obe roki; πλευρόν obe strani; χρηστήριον dvoumen; σίδηρος dvorezen.

ἀμφι-έλισσα, ἡ (ἑλίσσω) ναῦς na oba kraja zapognjena, zasločena.

ἀμφότερος 3 (ἄμφω) oboj, oba, oboja; ἐπ' ἀμφότερα na obe strani, v obeh slučajih; ἀμφοτέρῃ in κατ' ἀμφότερα na suhem in na morju; ἀπ' ἀμφοτέρων od obeh strani; ἀμφοτέρῃσι (χερσί) z obema rokama; adv. ἀμφότερον, ἀμφότερα na oba načina, iz dveh razlogov.

ἄμφω [Et. lat. ambo, sor. slov. oba, nem. beide; gen. dat. ἀμφοῖν] oba (skup); oboji; ἐξ ἀμφοῖν = ἀλλήλοιν; ὃς σφῷν θάνατον ἐξ ἀμφοῖν θροεῖ ki vama smrt obeta od (vajinih) lastnih rok.

δίδῠμος 3 in 2 [Et. δι (gl. δίς) + δυ-μος] dvojen, dvojnat, dva, oba; pl. οἱ δίδυμοι dvojčki; jajca.

δι-κρατής 2 (κρατέω) poet. ki imata dvojno oblast ali moč, Ἀτρεῖδαι oba Atrida, ki vladata, oba vladarja, oba mogočna Atrejeva sinova, λόγχαι obe (na obeh straneh) zmagovalni kopji.

διπλῇ adv. dvakrat (še enkrat) toliko, εἴρηται na obeh straneh se je dobro povedalo, oba sta dobro povedala.

δι-πλόος 3, skrč. διπλοῦς, ἡ, οῦν, ion. διπλέη, comp. NT διπλότερος dvakrat hujši [Et. lat. duplus, od kor. pel "falten", nem. zwiefaltig; διπλάσιος iz διπλάτιος] 1. a) dvogub, dvojnat, dvojen; διπλῆν παίω še enkrat (drugikrat) udarim, χλαῖνα obleka, ki se da dvakrat ogrniti; b) medsebojen, od obeh strani, διπλῇ χειρί drug od roke drugega; pl. dva, oba. 2. dvoumen, lokav, prekanjen, zvijačen; subst. τὸ διπλοῦν dvojno, dvojina.

δισσός 3 [Et. iz διχjος], at. διττός, ion. διξός 1. dvojen, dvojnat, dvogub; v pl. oba, dva. 2. dvoumen, dvoličen.

δοιός 3 [Et. iz δwοι-jος, slov. dvo-jen, gl. δύο] pri Hom. samo dual in plural: dvojen, dvojnat, dva, oba.

ἑκάτερος 3 (ἕκαστος) vsak(teri) izmed obeh (uterque); pl. oba, oboji, obe stranki (utrique), καθ' ἑκάτερα τῆς ὁδοῦ na obeh straneh; ὡς ἑκάτεροι vsaka stranka na svoj način.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

μεσό-δμη, ἡ (δέμω) ep. 1. prečni tram, ki je spajal oba boka ladje in je imel v sredi dolbino, v katero se je prilegal postavljeni jambor. 2. tram na stropu (od stene do stene).

ὁρισμός, ὁ (ὁρίζω) 1. omejitev; določitev pojma, opredelba. 2. stava, določitev denarne svote (ki sta jo založila pred sodiščem oba nasprotnika, obsojenec je tisto svoto izgubil).

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.

συν-αμφότερος 3 1. (v sg. samo neutr.) oboje skupaj (združeno). 2. pl. oba hkrati, oba skupaj, oba enako.

σφώ, σφῶι [gen. dat. σφῶϊν, σφῷν] vidva oba, vaju obeh, vama obema.

σφωέ enkl. ep. (acc. du. od σφεῖς) [gen. dat. σφωίν] ona (dva) oba itd., njima obema.