Franja

ἀρά, ἡ, ion. ἀρή, ep. ἀρειή 1. a) molitev, ἀρὴν ποιεῖσθαι moliti, prošnja, želja; b) kletev, prokletstvo. 2. osveta, poguba ἀμύνω; božja kazen θεῶν. 3. poet. boginja kletve in osvete, spremljevalka Erinij.

ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.

ἐπ-ᾱρά, ἡ ep. preklinjanje, kletev, prekletje.

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

κατ-άρα, ἡ, ion. -ρη kletev, prekletje, preklinjanje.

κάτ-ευγμα, ατος, τό poet. 1. obljuba, obljubljeno darilo, posvetilo. 2. prokletstvo, kletev.

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.