Franja

ἐξ-οκέλλω [aor. ἐξώκειλα] 1. trans. gonim, ženem iz česa na kleč. 2. intr. zaidem, vrže me na kleč, razbijem se na skali.

ἕρμα², ατος, τό [Et. prv. pom. vrhnje, lat. verruca (iz versuca), slov. vrh] 1. a) ep. opora, podpora, podpornik, podval νηῶν; b) steber, bramba, zaščita πόληος; c) povzročitelj, vir, ὀδυνάων. 2. sipina, pečina, kleč, čer. 3. grob τυμβόχωστον.

λᾶας, ὁ [Et. iz λᾶϝας, ληας, lēw-es, gen. λᾶος iz λαϝασος, dat. λᾶι iz λαϝασι. – Obl. gen. λᾶος in λάου, dat. λᾶϊ, acc. λᾶαν, gen. pl. λάων, dat. λάεσσι]. ep. 1. kamen, skala. 2. kleč, stena.

πέτρα, ἡ, ion. πέτρη 1. skala, pečina, kleč, skalovje, skalna votlina. 2. (velik) kamen.

προβολή, ἡ πρόβολος, ὁ (προ-βάλλω) 1. pomol, štrlina, predgorje, kleč, čer, strma obala. 2. a) branilo, bramba, obrana; πρόβολος sulica, ščit; pos. lovsko kopje; b) nasip, jez. 3. za napad pripravljeno orožje, napadni nastop; napad, τὰ δόρατα εἰς προβολὴν ἀποτείνω nagnem (nastavim) sulice za napad, ὁπλῖται ἑστῶτες ἐν προβολῇ ki stoje z nastavljenimi sulicami (z golimi meči). 4. javna obtožba pred narodno skupščino zaradi državnega prestopka, προβολή ἐστί τινος smatra se kdo začasno za obtoženca.

χοιράς, άδος, ἡ (χοῖρος) pečina, skala, kleč, čer.