Franja

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

βρύχημα, ατος, τό poet. bučanje, tuljenje, rjovenje, krik.

κελάδημα, ατος, τό šumenje, bučanje.

ὅμαδος, ὁ (ὁμός) hrup, hrušč, šum, vrvenje, bučanje (viharja), množica, gneča, svet (ljudje).

στόνος, ὁ (στένω) 1. vzdihovanje, stokanje, ječanje, tarnanje, hropenje. 2. šumenje, vršenje, bučanje (morskih valov).