Franja

ἀ-πόλεμος 2, ep. ἀ-πτόλεμος malo bojaželjen, nebojevit, miroljuben, neizveden v vojskovanju. – adv. -έμως.

Ἄρειος 2 in 3, ion. Ἀρήιος (tudi ἄρειος, ἀρήιος) Areju posvečen, bojevit, bojaželjen, junaški; Ἄρειος πάγος Arejev grič v Atenah, kjer je sodilo krvavo sodišče.

δορί-μαργος 2 bojaželjen.

ἐμμεμαώς, υῖα, ός (μάομαι) ep. pt. pf. pass. vnet, ognjevit, hud, bojaželjen, hlasten.

θούριος 3 poet. θοῦρος 2, fem. θοῦρις, ιδος [Et. θοῦρος iz θϝορ-ϝο-ς, idevr. dhw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rák)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit.

λελιημένος pt. pf. od λιλαίομαι ep. željen, poželjiv, hrepeneč, bojaželjen.

μαχήμων 2 ep. μάχιμος 3 in 2 (μάχομαι) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2. za boj pripraven, sposoben, οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον za boj sposobni mladeniči (vojna sila; opp. pratež); οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον γένος vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).

πολεμησείω (desid. od πολεμέω) hrepenim po vojski, sem bojaželjen.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πρό-θῡμος 2 1. naklonjen, dobrohoten, vdan, voljen, pripravljen, rade volje, željan. 2. vnet, marljiv, rad, prizadeven, uslužen, postrežljiv, požrtvovalen, srčen, bojaželjen, τὸ πρόθυμον dobra volja, vnema. – adv. προθύμως voljno, marljivo, vneto, rad, brez strahu.

στρατιωτικός 3, fem. στρατιῶτις, ιδος ki se tiče vojaka ali vojske, vojaški, vojni; ἡλικία za vojaško službo sposoben; pren. bojaželjen, bojevit, sirov; subst. a) ἡ στρατιῶτις (ναῦς) ladja za prevoz vojakov; b) τὰ στρατιωτικά vojaštvo, vojska, vojništvo, vojaki (= τὸ στρατιωτικόν); χρήματα denar za vojsko.

φιλο-μαχέω iščem bitke, sem bojaželjen.

φιλο-πόλεμος 2, ep. φιλο-πτόλεμος 2 kdor ljubi boj, bojaželjen, bojevit.