Franja

ἐπ-εύχομαι d. m. [augm. ἐπηυ- in ἐπευ-] 1. a) molim, prosim razen tega abs., τινί koga, Ὀδυσῆα νοστῆσαι da bi se Odisej vrnil, τάσδε λιτάς molim (šepečem) te molitve; b) izprosim si kaj, želim kaj κατθανεῖν, želim komu kaj (hudega) παθεῖν. 2. a) hvalim se, baham se, ponašam se, silno se radujem abs, τινί s čim, nad kom (premaganim sovražnikom); b) slavim, poveličujem, Ἄργος πατρίδ' ἐμήν A. kot svojo domovino.

ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.

Λᾱέρτης, ου, ὁ, ep. αο in Λάρτιος, Λᾱέρτιος, ὁ Odisejev oče, kralj na Itaki; Λᾱερτιάδης, ου, ὁ Laertov sin, Odisej.

Πολυ-πημονίδης, ου, ὁ Polipemonov (Prenesrečnega) sin (tako imenuje Odisej svojega deda).