Franja

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.

εὐ-ήλιος 2 poet. solnčnat, prisojen, πῦρ svetel solnčni žar.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.

καῦμα, ατος, τό (καίω) vročina, pripeka, žar; vročinska bolezen.

πνοή, ἡ, ep. πνοιή (πνέω) dih, sapa, veter, ἱππικαί puhanje, sopihanje, πνοιὴ Ἡφαίστοιο (žar) plamen ognja.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

σέλας, αος, τό [Et. iz σϝελας, kor. swel, žareti; gl. ἥλιος. – Obl. dat. σέλαϊ, σέλᾳ, σέλαι; nom. pl. σέλα]. ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; pl. iskre.

στεροπή, ἡ, dor. -πά ep. in poet. lesk(etanje), blisk, sijaj, žar.

φλέγμα, ατος, τό (φλέγω) 1. požar, ogenj, žar; plamen, zubelj, vnetje. 2. sluz, slina, sluzotek, pot.