Franja

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.

στένω¹, ep. στείνω (samo praes. in impf.) 1. act. stiskam, tesnim, zožujem. 2. pass. a) postanem ali sem (pre)ozek, (pre)tesen, porivam se; b) sem obložen (obtežen, obremenjen) s čim τινί; c) polnim se, napolnjujem se, sem natlačen s čim τινός.

στένω² in med. [Et. iz στενjω, kor. (s)ten, slov. stenjáti, ächzen, nem. stöh-nen, lat. tonare, tonitru, nem. donnern. – samo praes. in impf.] 1. intr. a) vzdihujem, ječim, stokam, tarnam; b) donim, bučim, šumim, vršim. 2. trans. zdihujem za kom, objokujem, oplakujem, τινά koga.

στέργω [fut. στέρξω, aor. ἔστερξα, pf, ἔστοργα, pass. pf. ἔστεργμαι, aor. ἐστέρχθην] 1. (nežno) ljubim, rad imam, čislam. 2. zadovoljujem se s čim, vdajam se, potrpežljivo prenašam τινά, τί. 3. poet. (spoštljivo) prosim τινά z inf.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

στυφελίζω ep. poet. [Et. kor. stu-bh-, lat. stuprum, sor. τύπτω; gršk. še στυφ(ε)λός. – Obl. aor. ἐστυφέλιξα, ep. στυφέλιξα]. 1. a) suvam, udarjam, stresam; b) peham, podim; c) (iz)tiram, prepodim, razpodim (oblake) τί, ἔκ τινος. 2. bijem, mučim, grdo ravnam s kom τινά.

συγ-γηράσκω staram se skupaj s kom τινί.

συγ-γίγνομαι d. m., ion. συγγῑ́νομαι 1. shajam se, družim se, bivam, občujem s kom, prebivam pri kom τινί; pos. a) pomagam komu τινί; b) sem učitelj koga, učim koga, sem učenec koga, učim se od koga τινί, ὁ συγγιγνόμενος učenec; c) razgovarjam se s kom o čem τινὶ περί τινος. 2. telesno se združim s kom, živim s kom v zakonu τινί, ἐπὶ γάμῳ τινί oženim se s kom.

συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.

συγγραφεύς, έως, ὁ 1. pisec, (s)pisatelj, zgodopisec, zgodovinar, prozaik (opp. ποιητής). 2. sestavitelj, οἱ συγγραφεῖς odsek, ki se je izvolil leta 411. v Atenah, da bi sestavil načrt za novo ustavo.

συγ-γυμνάζομαι pass. urim (vežbam) se s kom.

συγ-καθαιρέω, ion. συγ-καταιρέω 1. podiram, rušim skupno s kom τοὺς περιβόλους, premagam skupno s kom βάρβαρον. 2. ἀγῶνας τοὺς μεγίστους pomagam komu v najvažnejših bojih.

συγ-καθαρμόζω poet. [inf. aor. -μόσαι] skupaj s kom pokopljem koga τινά.

συγ-καθείργω [aor. -καθεῖρξα] zapiram koga skupno s kom τινά τινι, ἀμάχῳ πράγματι prikujem koga na kaj.

συγ-κάθημαι dep., ion. συγ-κάτημαι 1. sedim skupaj, imam sejo, ἔν τινι v čem, posvetujem se s kom, περί τινος o čem. 2. sedim pri kom, stanujem pri kom ali skupaj s kom τινί.

συγ-καθίζω 1. trans. posadim skupaj NT. 2. intr. sedim skupaj s kom, usedem se poleg koga NT.

συγ-καθίστημι 1. pomagam komu ustanoviti, postavljam skupaj s kom, τινά τι za kaj. 2. νόσον pomagam odstraniti (pomiriti).

συγ-κακοπαθέω, συγ-κακουχέομαι pass. trpim s kom vred (zlo) NT.