-
συγ-κινδῡνεύω sem s kom vred v nevarnosti, postavim se s kom vred v nevarnost τινί.
-
συγ-κλείω (-κλῄω, -κληίω) I. act. 1. trans. a) spajam, sklepam, vežem, πύλας zapiram, βλέφαρα zatisnem, στόμα zaprem usta, umolknem; b) stisnem, strnem, združujem, ἀσπίδας strnem ščite, da tvorijo strnjeno vrsto ali ščitno streho (testudo), οὐ ξυγκλῃσθέν odprt prostor (vrzel) v bojnem redu; c) zajamem πλῆθος ἰχθύων NT, obdajam, zapiram, obkoljujem, obsujem (od vseh strani); d) zapiram pod kaj, izročam komu v oblast εἴς τι, ὑπό τινα NT. 2. intr. a) tesneje se sklepam, strinjam se; b) ležim zdržema (skupaj) ἡ πολεμία. II. med. – pass. 1. zapiram se, sklepam se. 2. sem zvezan, sklenjen s kom τινί, sem obkoljen od česa.
-
σύγ-κληρος 2 poet. po žrebu določen komu s kom.
-
συγ-κοιμάομαι d. p. poet. ležim s kom, spim s kom τινί.
-
συγκοίμησις, εως, ἡ spanje skupaj s kom.
-
συγ-κοινόομαι d. m. delim kaj s kom, napravljam koga za sodeležnika kake stvari τινί τι.
-
συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.
-
συγ-κορυβαντιάω sem s kom vred navdušen.
-
συγ-κρούω 1. trans. zbijam; razprem koga s kom, naščuvam, nadražim koga zoper koga, napravljam zdražbo, sovraštvo. 2. intr. udarim, trčim s kom, razprem se.
-
συγ-κτάομαι (za)dobim s kom vred, pomagam osvojiti, pripomorem komu do česa τινί τι.
-
συγ-κτίζω sezidam, ustanovim s kom vred τινί τι.
-
συγ-κυβεύω ion. igram s kom (τινί) kocke, kockam s kom.
-
συγ-κυνηγετέω lovim (sem na lovu) s kom.
-
συγ-κύπτω 1. pripogibam se, počepam s kom vred; a) stiskam se, skrčim se; b) pomikam se skupaj; c) družim se, zbiram se, sem s kom enih misli, zarotim se skupno s kom. 2. NT sem (popolnoma) sključen γυνή.
-
συγ-κυρέω in med. [fut. συγκυρήσω, -κύρσω, aor. συνεκύρησα, -έκυρσα, pf. συγκεκύρηκα, med. συγκεκύρημαι] ep. ion. poet. 1. snidem se s kom, srečam koga, udarim (zadenem, trčim) skupaj s kom, na (ob) koga, zabredem v kaj τύχῃ, mejim na πρός τι. 2. pripetim (primerim, zgodim) se, s pt. = συμβαίνει, συγκυρεῖ μοι zadene me kaj τύχη, τὰ συγκυρήσαντα dogodki, prigodki.
-
συγ-χαίρω veselim se, radujem se s kom vred τινί NT.
-
συγ-χράομαι d. m., občujem s kom NT.
-
συγ-χωρέω [fut. συγχωρήσω, -σομαι] 1. grem, hodim s kom, sklepam se συγχωροῦσαι πέτραι skale, ki udarjajo druga ob drugo = Συμπληγάδες; pren. dogovorim se, zedinim se, soglašam, pogodim se s kom πρός τινα. 2. a) umaknem se, odstopim od česa komu v prid, prepuščam komu kaj τινί τινος, zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim δουλεύειν; b) pristopam, vdam se, dovoljujem, dopuščam, pripoznavam, popuščam τινί τι; οὐ συγχωρέω odbijam, zabranjujem. 3. impers. συγ-χωρεῖ sme se, dovoljeno je, mogoče je.
-
συ-ζάω živim s kom (τινί) NT; živim in gibljem se v čem, neprestano se bavim s čim φιλοπραγμοσύνῃ.
-
συ-ζητέω poizvedujem, preiskujem, razpravljam s kom vred, prerekam (pričkam, prepiram) se s kom τινί, πρός τινα NT.