-
ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.
-
ἀντι-ποιέω 1. act. obratno storim tudi jaz, zopet storim (izvršim) τί, τινά τι, povračujem, ἀντ' εὖ ποιεῖν zopet dobro delati. 2. med. a) prizadevam si, težim za τινός, ἀρετῆς za odliko hrabrosti; πόλεως polastim se mesta; b) odrekam komu kaj, izpodbijam komu kaj τινί τινος, ἀρχῆς; c) tekmujem s kom v čem τινὶ περὶ ἀνδραγαθίας.
-
ἀντι-πολεμέω vojskujem se s kom τινί; tudi jaz zgrabim za orožje, vojskujem se vzajemno.
-
ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.
-
ἀντ-ισόομαι pass. enačim (merim) se s kom, smatram se za enakopravnega πρός τινα.
-
ἀντι-στασιάζω vzdignem se proti, osnujem nasprotno stranko, οἱ ἀντιστασιάζοντες nasprotna stranka; tekmujem s kom τινί.
-
ἀντι-τῑμάω 1. act. tudi jaz častim, iznova (po)častim τινά, (zopet) odlikujem, τινί s čim. 2. med. predlagam zase drugo (manjšo) kazen.
-
ἀντι-φέρω 1. act. postavljam nasproti. 2. med. postavljam se nasproti, upiram se τινί, μένος kosam, merim se, tekmujem s kom v pogumu, μάχῃ v boju; ἀργαλέος Ὀλύμπιος ἀντιφέρεσθαι težko je z Ol. se kosati (upirati se Ol.).
-
ἀντι-φιλοτιμέομαι d. p. tekmujem s kom v slavohlepnosti, πρὸς τὴν δόξαν τῶν ἔργων za slavo, da so postavili ta poslopja.
-
ἀντι-χαίρω [aor. ἀντεχάρην] tudi jaz se veselim (radujem) s kom, nasmehljam se τινί.
-
ἀντι-ψάλλω priudarjam; ἐλέγοις φόρμιγγα spremljam žalostinko s plunko (citrami).
-
ἀντ-ωφελέω 1. act. iznova pomagam, koristim, povračam prejete dobrote τινά. 2. pass. okoristim se s čim, zopet imam korist, vračajo se mi prejete dobrote ὠφελοῦντα.
-
ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.
-
ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).
-
ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.
-
ἀπ-αΐσσω ep. poet. = ἀπ-ᾴσσω [aor. ἀπῇξα] skočim s česa τινός, odletim, odhitim, oddaljim se, zaidem; γνώμης izgubim zavest.
-
ἀπ-αντάω [fut. ἀπαντήσομαι] 1. srečam, sestanem se, snidem se, τινί s kom, ἐς, ἐπὶ τόπον na kakem kraju. 2. grem nasproti, pridem kam, na kaj ἐπί τι; protivim se, upiram se, oviram τινί. 3. pripeti, dogodi se mi kaj.
-
ἀπ-αρέσκω [inf. aor. med. ep. ἀπαρέσσασθαι] 1. act. ne ugajam, ne dopadam τινί. 2. med. (popolnoma) pomirim koga, spravim se s kom τινά.
-
ἀπ-αρκέω [fut. ἀπ-αρκέσω] poet. 1. (popolnoma) zadostujem. 2. zadovoljim se s čim.
-
ἀπ-εικάζω [fut. ἀπεικάσομαι, adi. verb. ἀπ-εικαστέον] upodabljam, posnemam, naslikam, opisujem σῶμα; mislim, predstavljam si; primerjam, vzporejam kaj s čim τινί τι.