Franja

Νεμέα, ἡ mesto v severni Argolidi s Zevsovim svetiščem; tam so se obhajale vsako drugo leto nemejske igre (Νέμεια, τά).

νέμω [Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. – Obl. fut. νεμῶ, med. νεμοῦμαι, ion. νεμέω, νεμέομαι; aor. ἔνειμα, ἐνειμάμην, pass. ἐνεμήθην, fut. pass. νεμηθήσομαι]. ep. in poet. νωμάω [fut. νωμήσω, aor. ἐνώμησα] I. act. in pass. 1. delim, razdelim κρέα, τὰ τῶν λαφύρων, podelim, dam τινί τι, τιμήν, τιμὰς φίλοις izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, τὸ πιστὸν τῆς ἀληθείας povem popolno resnico, ὤραν τινός skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam αἵρεσιν, pripisujem αἰτίαν, τὸ ἀπ' ἡμέων οὕτω ἀκίβδηλον ἐὸν νέμεται ἐπὶ τοὺς Ἕλληνας naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, μεῖζον μέρος τινί više cenim, smatram za bolj važno, πλέον οἴκτῳ pretiravam usmiljenje, τὸ ἴσον, τὰ ἴσα delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam πόλιν, ἀστραπᾶν κράτη imam oblast nad silnimi bliski, ἧς κράτη καὶ θρόνους νέμω v kateri gospodujem in vladam, κράτη καὶ δόμους osvojim si, polastim se; b) obdelujem, stanujem, prebivam, κισσὸν νέμουσα ki prebiva v bršljanu, upotrebljam, izrabljam μέταλλα; c) smatram, imam koga za kaj, priznam φίλον τινά, τήνδ' ἁμαρτίαν, ἐμαυτὸν παῖδα τῆς τύχης, τάνδε οὐκέτι νέμω πόλιν ne smatram več za državo; častim koga, θεόν kot boga. 3. a) dodelim kot pašo, pustim, da se pase, pasem, gonim na pašo, οἱ νέμοντες pastirji; pren. χόλον kuham jezo; b) popasem, τὰ ὄρη pasem na gori; pren. uničim, opustošim πυρί; pass. uničim se πυρί, τὸ ὄρος νέμεται αἰξί na gori se pasejo koze. II. med. 1. razdelim med, prisvojim si. 2. imam, posedujem, uživam, vodim, vladam ἔργα, τεμένη, πατρώια ἔργα; stanujem, bivam v ἄλσεα, Ἰθάκην, πόλιν, obdelujem γῆν; χώραν bivam v deželi in jo izkoriščam. 3. pasem se, hodim na pašo; popasem, objem τί, hranim se s čim τινός. 4. o ognju: razširim se.

νευρά, ἡ, ion. -ρή in νεῦρον, τό [Et. iz snēurom, slov, snujem, snovati, nem. Schnur (stvn. snuor). – ep. gen. dat. νευρῆφι] 1. kita, suha žila, napetost, moč. 2. vrv, motvoz, vrvica (s katero je bila ost pritrjena na koncu puščice). 3. tetiva.

νευρορραφέω šivam s kitami, krpam (črevlje).

νευρο-σπαδής 2 poet. (σπάω) s tetivo nazaj potegnjen, sprožen.

νεύω ep. [Et. iz νευσjω, kor. neu + s, lat. nuo, ere, nutus, ūs, numen] 1. a) (po)kimam κεφαλῇ, namignem, pomežiknem ὀφρύσι, τινί komu; b) prikimam (v znak privoljenja ali pritrditve), obetam, privolim, νεύσατε τὴν χάριν izkažite to milost. 2. a) naprej se nagnem (sklonim), pripognem se φάλοισι, λόφος ἔνευεν; b) trans. nagnem, povesim κεφαλήν, κάρα ἐς πέδον. 3. o kraju: obrnjen sem, ležim proti ἐς, πρός τι.

νέω³, ion. ep. νηέω [aor. ἔνησα, pass. pf. νένη(σ)μαι, aor. ἐνήσθην, adi. verb. νητός, ep. aor. νήησα] 1. (na)kopičim, (na)grmadim, πυρήν postavljam grmado. 2. nalagam, obtovarjam.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

νῑκητήριον, τό (νικάω) nagrada za zmago, νικητήρια ἑστιῶ slavim zmago s pojedino.

νιφάς, άδος, ἡ [Et. νείφει, νίφει sneži; kor. sneigwh, lat. nix, nivis, ninguit, slov. sněg iz snoigwhos, nem. Schnee (got. snaíws iz snoigwhos)] ep. poet. ion. 1. adi. s snegom pokrit, snežen. 2. subst. sneg, snežinka, metežno vreme, metež.

νοσφίζω [fut. νοσφιῶ, aor. ἐνόσφισα, pass. pf. νενόσφισμαι, aor. ἐνοσφίσθην, med. aor. ἐνοσφι(σ)σάμην] 1. act. a) odstranjujem, odpravljam, ločim; b) oropam, βίου τινά oropam koga življenja, vzamem življenje; c) ubijem. 2. med. a) odstranjujem se, ločim se, odhajam, τινός od koga; zapuščam, puščam na cedilu παῖδα; b) odtujujem se, odvračam se od koga μᾶλλον, ne maram za, zatajim σέ Sof. O. T. 693; c) pridržim zase, poneverim, utajim NT.

νυός, ἡ [Et. idevr. snusó-s, lat. nurus, slov. snaha (strslov. snъha iz snusa), nem. Schnur (stvn. snur) snaha] snaha, svakinja.

ξανθός 3 [Et. iz k'(a)sen-, lat. canus (iz cas-nos), cascus, star (prv. pom. osivel), nem. Hase (ime po barvi), gršk. ξουθός iz k'(a)-s-ow-.] rumen(olas), plavolas, rjavkast, rdečkast.

ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.

ξενόομαι, ion. ξεινόομαι pass. [fut. med. ξενώσομαι, aor. ἐξενώθην, pf. ἐξένωμαι] 1. grem v tujino; pf. sem v tujini, izgnan sem. 2. a) gostoljubno me kdo sprejme, pogosti me kdo (παρά) τινι; b) τινί sklenem s kom (gostinsko) prijateljstvo; οἱ ἐξενωμένοι = οἱ ξένοι.

ξηρός 3, ep. ξερός [Et. lat. serenus iz kseres-no-s] suh, posušen, usehel NT; subst. ἡ ξηρά in τὸ ξηρόν suha zemlja NT; τοῦ ποταμοῦ suha struga reke.

ὀαρίζω ep. ljubkujem, prijazno občujem, razgovarjam se s kom, kramljam s kom τινί.

ὀγμεύω [Et. sor. γέντο prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom τὸ πλῆθός τινι; στίβον vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim.

ὅ-δε, ἥ-δε (dor. ἅ-δε), τό-δε (lat. hic) [dat. pl. τοῖσδε, ep. τοἰσδεσ(σ)ι, ion. τοισίδε] pron. demonstr. 1. osebe. 1. kraj. ta-le, to-le, ta (tukaj) tam, τίς ὅδε ἕπεται kdo sledi tukaj, ἥδε ἡ πόλις naše mesto, ὅδ' ἀνήρ = ἐγώ, ἐγὼ ὅδε jaz tukaj. 2. čas. sedanji, današnji; ἥδε ἡ ἡμέρα, današnji dan, τὰ νῦν τάδε ravno sedaj. 3. sledeči, naslednji ἀκούετε καὶ τάδε. 4. adv. a) τῇδε, dor. τᾷδε tako, tam, zato, na ta način; b) τόδε semkaj, zato; c) τοισίδε tako, s temi besedami; d) ἀπὸ (ἐκ) τοῦδε od sedaj, μέχρι τοῦδε dotlej, do tukaj.

ὀδμή, ἡ [Et. at. ὀσμή iz ὀδ-σ-μᾱ, lat. odor, olfacio iz odfacio, oleo iz odeo] ep. ion. duh, vonj, dišava, smrad.