-
θαιρός, ὁ [Et. iz θϝαρ-jο-ς, idevr. dhwr̥-jo-s, gl. θύρα] ep. tečaj, stožér (pri vratih).
-
θάλασσα, ἡ, at. -ττα 1. morje, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν na suhem in na morju, τὰ κατὰ θάλασσαν pomorska vojna; ἡ ἐντός (ἡ παρ' ἡμῖν, ἥδε ἡ) θάλασσα Sredozemsko morje, ἡ ἔξω θάλασσα Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.
-
θανατόω (θάνατος) 1. (u)morim NT, usmrtim, obsodim na smrt, kaznujem s smrtjo. 2. zatrem, storim, da kaj prestane; pass. odmrjem čemu σαρκί, osvobodim se česa νόμῳ NT.
-
θειάζω (θεῖος) 1. prorokujem, pass. θειάζεταί τι ἐπί τινι izreče se kaj s (proroškim) ozirom na kak poznejši dogodek. 2. obožavam, prištevam, uvrščam med bogove.
-
θείνω [Et. iz θένjω, gwhen-jō, kor. gwhen, lat. defendo (iz gwhen-d(h)ō); slov. ženem; žeti, žanjem, želo; gršk. φόνος iz gwhono-s. – Obl. ep. aor. ἔθεινα] tepem, bijem, udarim, treščim na tla πρὸς οὔδει, zadenem, ranim, ubijem, umorim.
-
θεο-πρόπος 2 [Et. iz θεο-προκος (iz prok'-wo-s), kor. perek', lat. procus, prex, precis, slov. prositi, nem. fragen] 1. adi. proroški. 2. subst. a) prorok, vedež, tolmač božje volje; b) ion. od države poslan poizvedovalec pri proročišču.
-
θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).
-
θεραπεία, ἡ, ion. -ηΐη in θεράπευμα, ατος, τό (θεραπεύω) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje θεῶν, spoštovanje προγόνων; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje καμνόντων; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, πάσῃ θεραπείᾳ θεραπεύω, ἐν πολλῇ θεραπείᾳ ἔχω τινά zelo prijazno (obzirno) postopam s kom. 2. konkr. = θεράποντες NT družina, služabništvo, spremstvo ἱππική.
-
θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.
-
θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.
-
θιγγάνω [fut. θίξομαι, aor. ἔθιγον] 1. dotikam se česa, zadenem, dosežem, prijemam (z roko), objemam, zajemam (vodo) τινός τινι. 2. a) bavim se s čim, λόγου κακοῦ γλώσσῃ govorim slabe besede; b) deležen sem česa τινός.
-
θοάζω1 (θοός) poet. 1. intr. hitim, letim, dirjam, drevim. 2. trans. hitro premikam, maham s čim πτέρυγας.
-
θοινάω (θοίνη) [fut. θοινήσω itd.] ep. poet. 1. act. pogostim koga s čim, nasitim, napravim gosti; δεῖπνον θοινῶ τί τινι postavim komu kaj kot jed na mizo, pogostim koga s čim. 2. pass. gostim se, pogosti me kdo.
-
θορυβέω (θόρυβος) 1. act. a) intr. ropočem, razgrajam, razsajam, izražam glasno svojo nejevoljo, glasno pritrjujem; b) trans. motim, mešam, vznemirjam, begam, spravljam v nered (sovražno bojno vrsto); plašim, vzbujam pozornost, πόλιν razburjam NT. 2. pass. vznemirjam se, sem v skrbeh zaradi česa, zmešam se, zbegam se, περί τι sem zavoljo česa v nemiru, ὑπὸ τοιούτων ἀνδρῶν θορυβεῖ taki možje te s svojim vpitjem begajo (ali vpijejo okrog tebe), ὄχλος θορυβούμενος hrumeči ljudje NT, ἀποχωρέω τεθορυβημένως odhajam v neredu.
-
θούριος 3 poet. θοῦρος 2, fem. θοῦρις, ιδος [Et. θοῦρος iz θϝορ-ϝο-ς, idevr. dhw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rák)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit.
-
θρῆνυς, υος, ὁ [Et. lat. firmus iz dher-gh-mo-s, fere, frētus, gršk. θρόνος, θρᾶνος, θρῆνος, θρήσασθαι] ep. podnožje, podnožnik (pri naslonjaču); klop za krmarja.
-
θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.
-
θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.
-
θύρσος, ὁ Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe).
-
θυρσο-φορέω nosim tirz, θιάσους plešem s tirzom v roki kolo.