Franja

κίκι, κῖκι, εως, τό olje iz sadu kloščevine (ricinus communis).

κῑνέω (gl. κίω) I. act. 1. a) trans. storim, da se kaj premakne, premikam ἀνδριάντα, ἐκ τοῦ τόπον z mesta NT, odpeljem, od-, preženem, (za)podim v beg ἄνδρα; στρατιώτας velim vojakom odriniti, στρατόπεδον vzdignem se, odrinem iz tabora, krenem na pot, τινὰ λὰξ ποδί dregnem, sunem z nogo; b) intr. pomikam se naprej, odrinem. 2. tresem, majem κάρη, κεφαλάς NT, θύρην trkam, udarjam na vrata, dotikam se česa, ὅπλα pograbim orožje, τὰ ἀκίνητα dotaknem se, omenim, κίνει povej, odkrij Sof. Ant. 1061, χρήματα εἰς ἄλλο τι porabim (izročeni) denar v kak drug namen, τῶν χρημάτων polastim se, sežem po (tujem) denarju. 3. pren. a) razburjam, vznemirjam, vnemam, (raz)dražim κακά, ἀνὴρ ἄνδρα, izzivam τινά, vzbudim φθέγματα ὀρνίθων, povzročujem ὀδύνην, πόλεμον, motim (koga v premišljevanju, Pl. Simp. 175 b); b) ganem καρδίαν, πατρὸς στόμα; c) πᾶν χρῆμα, πάντα λόγον napnem vse moči, storim vse, porabim vsa sredstva; d) odpravljam, izpreminjam νόμους, νόμαια πάτρια. II. med. lotim se česa, podvzamem kaj τί. III. pass. s fut. med. 1. pomikam se, grem, odrinem, premaknem se, odpotujem. 2. pretrese me, sem (postanem) vznemirjen, nemiren. 3. nastanem θύελλα.

κίσσινος 3 iz bršljana (napravljen).

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κλισίη-θεν adv. ep. iz koče, iz šatora.

κλύζω [Et. iz κλυδjω, kor. k'leu-d-, lat. cluo, ere, spiram; cloaca (iz k'leu). – Obl. fut. κλύσω, aor. ἔκλυσα, pf. pass. κέκλυσμαι, aor. pass. ἐκλύσθην, ep. impf. iter. κλύζεσκον]. 1. act. pljuskam, ἐπ' ἠιόνος ob obrežje, izplakujem, izpiram ἔκπωμα; perem, čistim τὰ κακά. 2. pass. kipim, valujem, zaganjam se ob.

κλωπεύω (κλώψ) kradem, ἄνδρας lovim (iz zasede).

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

κομιδή, ἡ 1. (κομίζω) a) oskrbovanje, skrb, gojitev, postrežba; obdelovanje (vrta); b) donašanje, dovažanje, dovoz, vozilo; c) spravljanje καρπῶν; d) vožnja, prevoz, dohod, potovanje, povratek, vrnitev. 2. (κομίζομαι) a) (zopetna) (za)dobitev Ἑλένης; b) odstranjevanje, odstranitev (puščice iz rane); adv. κομιδῇ skrbno, natančno, popolnoma, povsem; v odgovorih: seveda, kajpada, gotovo.

κομίζω [fut. κομιῶ, aor. ἐκόμισα, ep. κόμισσα in (ἐ)κομισσάμην, pass. pf. κεκόμισμαι, aor. ἐκομίσθην, fut. κομισθήσομαι, med. fut. κομιοῦμαι, ion. κομιεῦμαι] I. act. 1. oskrbujem κτήματα, opravljam ἔργα, strežem, (gostoljubno) sprejemam, hranim, redim τινὰ μέλιτι. 2. a) nosim pri (v) sebi, prinašam, spravljam (na varno mesto), rešujem; pokopavam (mrtvece), κομίζοις ἂν σεαυτόν poberi se; odnesem, dobim ἄκοντα, poberem τρυφάλειαν, χλαῖναν, ugrabim χρυσόν, ἵππους, uživam ἔπαινον; b) peljem, vodim εἴσω, pripeljem παῖδα, odpeljem kam; νεκρούς pobiram in odnašam; c) peljem nazaj. II. pass. prinesejo me nazaj, πλέων vozim se, veslam, plovem ob čem; nosi, nese me kaj, hodim, potujem, ἔς τι dospem, vračam se πάλιν. III. med. 1. sprejemam pri sebi, pogostim. 2. odnašam s seboj ἔγχος, potegujem, ženem s seboj ποίμνας, jemljem iz česa, pridobivam si kaj δόξαν, grem po kaj, odpravim se kam, naselim se kje. 3. prinašam s seboj. 4. dobivam zopet (nazaj) νεκρούς; τὴν ἀδελφήν.

κορέννῡμι [Et. moreb. nem. Hirse (germ. hir-s-ja) in lat. Ceres, eris, boginja rodovitne zemlje. – Obl. fut. κορέσω, aor. ἐκόρεσα, pass. pf. κεκόρεσμαι, aor. ἐκορέσθην, ep. fut. κορέω, aor. ἐκόρεσσα, opt. med. 3 pl. κορεσαίατο, pf. act. κεκόρηα (s pas. pom.), pass. (ep. ion.) κεκόρημαι]. 1. act. nasitim, nasičujem τινά τινι, τί τινος s čim. 2. med. z aor. pass. in med. a) nasitim se, sit sem česa τινός; b) naveličam se česa τινός in pt.; κλαίων dosita se najokam; ἐκορέσσατο χεῖρας τάμνων utrudil si je roke s sekanjem, ὕβρει κεκορημένος iz prevzetnosti, poln prevzetnosti.

κουφίζω (κοῦφος) [fut. κουφιῶ itd.] I. trans. 1. lajšam, zlajšujem, blažim, mirim, pomagam, podpiram, opraščam. 2. vzdigujem, dvigam, pokopavam νεκρόν; ἅλμα lahko skačem iz česa. II. intr. čutim se lažjega, odleglo mi je.

κρανέϊνος 3 drenov, iz drena.

κρῑθή, ἡ nav. pl. [Et. iz ghr̥zd-, lat. hordeum (ghorzd-), nem. Gerste (iz gherzdā)], ep. κρῖ, τό ječmen.

Κρίσων, ωνος, ὁ slaven rokoborec iz Himere.

Κτησίας, ου, ὁ zdravnik iz Knida, ki je spremljal perz. kralja Artakserksa v vojni proti Kiru.

κτήσιος 3 (κτῆσις) kar spada k posestvu (imetju), βοτόν ovca iz lastnega hleva, Ζεύς zaščitnik hiše in premoženja.

κτίδεος 3 ep. iz podlasičine kože.

κύαθος, ὁ (κυέω) čaša, posodica (s katero so zajemali vino iz vrča).

κῦδος, εος, τό [Et. iz qūdos, slov. čudo (iz qeudos), čuti, čujem] 1. slava, čast, sijaj, moč, ponos, samozavest, dika Ἀχαιῶν. 2. uspeh, sreča, blagoslov.