Franja

κατα-κοιμάω, κατα-κοιμίζω [aor. pass. κατεκοιμήθην] 1. act. a) spravljam v posteljo, spravljam spat, uspavam ὄμμα; izbrišem iz spomina λάθα νόμους; b) zaležim, zaspim φυλακήν. 2. uležem se spat, zaspim, spim ἔν τισιν, παρά τινι.

κατα-κόπτω [fut. 3 pass. κατακεκόψομαι] 1. posekam, pobijem, ubijem ἀνθρώπους, zakoljem (za žrtev) κριόν. 2. tolčem, bijem ob kaj, kujem (novce) χρυσόν, τὸν θρόνον ὄντα χρυσοῦν kujem denar iz zlatega prestola. 3. razsekam, razbijem, razrušim οἰκήματα, κατακοπείς poln ran.

κατάλυσις, εως, ἡ (κατα-λύω) 1. a) razrušenje, razpad, uničenje, prevrat (ustave), odstava, izgon, τῶν τυράννων ἐκ τῆς Ἑλλάδος izgon tiranov iz Grecije:; b) τοῦ πολέμου konec vojske, κατάλυσιν τοῦ πολέμου ποιοῦμαι končam vojsko; c) odpust, razpust στρατιάς. 2. prenočišče, postaja, gostilnica.

καταπελτικός ki spada h katapulti, βέλος iz katapulte izstreljen.

κατα-πῑ́νω [fut. καταπίομαι, aor. κατέπιον, pf. -πέπωκα, aor. pass. κατεπόθην] iz-, popijem, požrem, pogoltnem, použijem NT.

κατα-σκέλλω posušim; pf. κατέσκληκα sem iz-, posušen.

κατα-φθίω [fut. καταφθίσω, aor. κατέφθισα, intr. κατέφθιτο, inf. καταφθίσθαι, pt. καταφθίμενος, plpf. poet. κατεφθίμην] 1. trans. pokončam, uničim, pogubim, (u)morim. 2. intr. (iz)ginem, konec vzamem, venem, propadam, ugašam, umiram; ἤϊα κατέφθιτο hrana je pošla, pt. καταφθίμενος mrtev.

κάτ-ειμι [pt. κατιών, ep. impf. κατήιεν = κατῄει, aor. med. καταεισάμην] κατ-έρχομαι [fut. κατελεύσομαι, aor. ep. poet. κατήλυθον, inf. κατελθέμεν] 1. doli pojdem, prihajam, stopim Οὐλύμποιο, ἐξ οὐρανοῦ, Ἴδηθεν, ποταμόνδε, pridem iz dežele v mesto πόλινδε, priplovem iz morja v pristanišče εἰς λιμένα, ἐπί νῆα; grem v podzemlje, umrem Ἄϊδος εἴσω, Ἄϊδόσδε, δόμον Ἄϊδος; ἀπὸ τοῦ ἡλίου κατῄει θερμόν solnce je izžarevalo gorkoto; εἰς πόλεις pridem v mesta. 2. doli tečem πεδίονδε, razlijem se, poplavim. 3. vrnem se domov (iz pregnanstva) φυγάδες. 4. nastanem, vzdignem se ἄνεμος. 5. dospem, pridem do koga (komu do ušes); ὀνείδεα zasramovanje prodira v srce. 6. o zraku, skali, strelah: padem, zadenem.

κατ-οικίζω 1. act. a) naselim χώρᾳ, ἐν τάφῳ, preselim, pošljem kot naseljenca τινὰς εἰς Μέμφιν; peljem nazaj (iz pregnanstva); εἰς φῶς ἡλίου spravljam na svet, ustvarjam; b) napravim naselbino, ustanovim, sezidam mesto za naseljence, obljudim. 2. pass. in med. a) naselim se, nastanim se, stanujem; b) sem obljuden.

καυνάκης, ου, ὁ perzijski kožuh (iz kož miši in podlasic).

καχλάζω poet. 1. pljuskam, šumim. 2. ἀφρόν pljuskam in napravljam s tem pene, mečem iz sebe.

Κέβης, ητος, ὁ Sokratov učenec iz Teb.

κέδρινος 3 ep. cedrov, iz cedrovine.

κεραΐζω [inf. ep. κεραϊζέμεν] (gl. κήρ) ep. ion. (raz)rušim, plenim, pustošim, pokončam, morim, koljem, φάλαγγα prediram; ναῦς potapljam, ἱκέτας ἔκ τινος ropam, grabim iz česa.

κέρα-μος, ὁ [Et. iz qeremo-s, lat. cremo, are] 1. glina, ilovica. 2. vse kar se nareja iz ilovice: glinasta posoda, lonec, vrč, Il. 5, 387 sodu podobna ječa, opeka; NT streha.

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

κεράτινος 3 (κέρας) iz roga narejen, rožen.

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

κηκίω ep. poet. (ep. ῐ, poet. ῑ) in pass. vrem, curljam, izviram iz česa τινός; tečem iz ust ἂν στόμα.

κῆρ, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.