Franja

ἀ-μελής (μέλει) 2 1. act. brezbrižen, brezskrben, nemaren, zanikaren (τινός, τί, περί τι); ἀμελῶς ἔχω περί τινα ne brigam se za koga, zanemarjam svojo dolžnost proti komu. 2. pass. zanemarjen, zapuščen.

ἀμηχᾰνέω (ἀμήχανος) sem brez pomoči (brez sredstev, v zadregi, zapuščen), ne najdem nobenega sredstva, τί, περί τινος; ne vem kaj početi, ne vem si pomagati z inf.; πότερον – ἤ omahujem; ἀμηχανῶν βιοτεύω živim siromašno.

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἁμιλλάομαι d. p. (ἅμιλλα) [fut. ἁμιλλή-σομαι, aor. ἡμιλλήθην, pf. ἡμίλλημαι] 1. tekmujem, kosam se, izkušam se, borim se (τινί, πρός τινα, τόξοις, στάδιον); tečem za stavo na, ἐπί τι. 2. poganjam se, hrepenim, podvizam se; ἐπὶ τὰ θηρία dirjam za, zapodim se na, lovim za stavo.

ἀμνημονέω (ἀμνήμων) ne spominjam se, ne pomnim, pozabil sem τινός, τί; z nikalnico: dobro se spominjam.

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμφ-ᾰγείρομαι, ἀμφ-ηγερέθομαι [aor. ἀμφαγερόμην] zbiram se okrog koga, τινά, τί.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφι-βάλλω [fut. med. ion. ἀμφιβαλεῦμαι] 1. act. a) mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim (χλαῖναν, ῥάκος τινά, τινί) μένος oborožujem se z …, ojunačim se; θάλαμόν τινι sezidam; b) χεῖρας objemam; zgrabim, prijemljem z rokami χεῖρα ἔγχει, χεῖρας γούνασί τινος objamem kolena; ὡς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφι-βαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči; πέδας vklenem; φῦλον ὀρνίθων lovim, omrežim; NT vržem (mreže). 2. med. oblečem se v, vržem nase; τρίχα nosim; τὶ πλοκάμοις vpletam kaj v lase.

ἀμφι-έννῡμι, ion. -εννύω [fut. ἀμφιέσω, ἀμφιῶ, aor. ἠμφίεσα, ep. ἀμφίεσα, v tm. ἀμφὶ…ἕσσα, med. fut. ἀμφιέσομαι, aor. ἠμφιεσάμην, ep. ἀμφιεσάμην, 3 sg. ἀμφι-εέσσατο v tm., pf. pass. ἠμφίεσμαι] oblačim, oblečem, τί kaj, τινά τι komu kaj; med. oblečem se s čim, kaj τί.

ἀμφι-μᾰ́χομαι d. m. ep. [fut. μαχοῦμαι] 1. τί naskakujem, napadam, oblegam πόλιν. 2. τινός bojujem se za koga (kaj).

ἀμφι-νέμομαι med. ep. stanujem okoli po, v, na τί.

ἀμφι-νοέω poet. preudarjam na obe strani, sem neodločen, sem v dvomu o čem ἔς τι.

ἀμφι-πένομαι dep. ep. bavim se s čim, imam opravka s kom, priskrbujem (δῶρα), strežem, skrbim za τινά, τί, πατέρα; v slabem pomenu: spravim se na, lotim se (Il. 23. 184).

ἀμφι-πονέομαι d. m. ep. oskrbujem, skrbim za τινά, τί.

ἀμφι-ποτάομαι d. m. ep. obletavam, frfotam okoli česa τί.

ἀμφισβητέω (βαίνω) [impf. ἠμφισ- in ἠμφεσ-, fut. med. ima pas. pomen], ion. ἀμφισβᾰτέω 1. sem drugega mnenja, prepiram se, pobijam kaj, ugovarjam πρός τινα, τινί. 2. tajim, zanikavam, dvomim o čem τί. 3. lastim si kaj, prisvajam si τινός; τὰ ἀμφισβητούμενα preporne točke (zadeve).

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀναγκάζω [fut. ἀναγκάσω, aor. ἠνάγκασα, pf. ἠνάγκακα, aor. p. ἠναγκάσθην] 1. silim, primoram, izsilim τινά, τινά τι. 2. prepričam, dokažem.