Franja

ἀλλάσσω, -ττω (ἄλλος) [fut. ἀλλάξω, -ομαι; aor. ἤλλαξα, -άμην; pf. ἤλλαχα, ἤλλαγμαι; aor. pass. ἠλλάχθην, ἠλλάγην, fut. pass. ἀλλαχθήσομαι, ἀλλαγήσομαι, verb. adi. ἀλλακτός, -έος] 1. act. predrugačim, izpremenim (εἶδος), zamenjam s čim (τινί); zapustim (φῶς, χώραν). 2. med. zamenjam za se (τὶ ἀντί τινος); zamenjam kaj za kaj (τί τινι, τὴν ἐλπίδα οὐδενός); kupim kaj s čim, izpremenim kaj pri sebi.

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.

(ἄλοξ), οκος, ἡ [Et. iz ἄϜλακ-ς, sor. obl. αὖλαξ, slov. vlečem, vleči iz velk-ti, kor. velq] poet. brazda, (obsejano) polje; πατρῷαι ἄλοκες očetova zakonska postelja (drugi: očetova polja S. O. R. 1211).

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἁμα-τροχάω (τρέχω) ep. [pt. ἁματροχόων] tečem obenem s kom.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἄμμος, ἡ (gl. ψάμμος, ἄμαθος) pesek, (s peskom posuto) jahališče.

ἀμπλακεῖν inf. aor. [ἤμπλακον, ἀμπλακών, pf. p. ἠμπλάκηται] poet. 1. grešim, pregrešim se (v čem, τάδε). 2. zgrešim kaj, izgubim τινός, ne delim česa s kom τοῦ σοῦ μόρου.

ἄμπυξ, ῠκος, ὁ ep. poet. 1. šapelj, načelek (diadem, s katerim drže ženske skupaj lase na čelu). 2. kolo.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφι-έννῡμι, ion. -εννύω [fut. ἀμφιέσω, ἀμφιῶ, aor. ἠμφίεσα, ep. ἀμφίεσα, v tm. ἀμφὶ…ἕσσα, med. fut. ἀμφιέσομαι, aor. ἠμφιεσάμην, ep. ἀμφιεσάμην, 3 sg. ἀμφι-εέσσατο v tm., pf. pass. ἠμφίεσμαι] oblačim, oblečem, τί kaj, τινά τι komu kaj; med. oblečem se s čim, kaj τί.

ἀμφι-έπω, ἀμφ-έπω ep. poet. [impf. ἀμφίεπον, ἄμφεπον] 1. act. imam opraviti s čim, bavim se s čim; κρέα pripravljam, priskrbujem, Ἰταλίαν ščitim, μαντεῖον varujem, pazim na kaj, πῦρ plamen šviga, objema kaj, plapola okrog česa; obkrožujem, στίχας razpostavljam. 2. med. (v tm.) τινά gnetem se okrog koga, napadam.

ἀμφι-κῑ́ων, ονος 2 poet. obdan s stebri, stebrnat.

ἀμφι-μέλας 3 ep. okoli in okoli črn, mrkel, s temo obdan, omračen φρένες.

ἀμφι-πένομαι dep. ep. bavim se s čim, imam opravka s kom, priskrbujem (δῶρα), strežem, skrbim za τινά, τί, πατέρα; v slabem pomenu: spravim se na, lotim se (Il. 23. 184).

ἀμφι-πολέω (ἀμφίπολος) poet. občujem s kom τινί; ἀμφιπολῶν τιθήναις v spremstvu božjih vil.

ἀμφι-τρής, ῆτος, ὁ, ἡ (τετραίνω) poet. na obeh straneh prevrtan, z dvema izhodoma, s prehodom αὔλιον.

ἀμφ-ουδίς (οὖδας) adv. ep. na tleh, pri nogah; ἀείρας kvišku, s tal.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βρᾰχεῖν ep. [def. aor. ind. ἀνέβραχεν] 1. zarožljam, zazvenčim (orožje). 2. odprem se s treskom (z ropotom); zaškripljem in se odprem καλὰ θύρετρα.