Franja

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἔνθεν adv. 1. o kraju: a) demonstr. od tukaj, odtod, odondod, ἔνθεν καὶ ἔνθεν od tu in tam, od obeh strani, ἔνθεν κἄνθεν od vseh strani, ἔνθεν μὲν – ἔνθεν δέ s te – z one strani, na tej – na oni strani; b) relat. odkoder. 2. časovno: od sedaj, nato, zatem. 3. vzročno: radi tega, zato.

ἐν-οράω, ion. -έω (gl. ὁράω) 1. vidim, opažam, spoznavam (ἔν) τινί τι na kom kaj; ὑμῖν οὐκ οἵοισί τε ἐσομένοισι πολεμέειν vidi se vam, da se ne bodete mogli vojskovati. 2. (po)gledam, τινί (na) koga.

ἔν-ορκος 2 1. s prisego zavezan, zaprisežen, οὐκ ἀξιῶ σε ἔνορκον θέσθαι nočem te s prisego zavezati, zapriseči, ἔνορκον ποιοῦμαι prisežem. 2. s prisego potrjen, posvečen; θεῶν δίκα s prisego posvečeno božje pravo, ἔνορκόν ἐστί τινι nekdo je s prisego zavezan.

ἐξ-αίρω, ep. in ion. ἐξ-αείρω (gl. αἴρω) 1. act. a) dvignem iz česa, (po)vzdignem πόδα, povišam, storim mogočnega οἰκίαν; b) povečam, zgradim τεῖχος; ὑψοῦ poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam τινὰ ἔκ τινος, τίς σ' ἐξῆρεν οἴκοθεν στόλος; kakšna pot te je spravila z doma?; d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osrčim; βίον ἡδοναῖς živim v radosti in veselju, μένος razsrdim se, θανεῖν gonim v smrt. 2. pass. vzdignem se, prevzamem se, ἐλπίσιν κεναῖς navdajajo me prazne nade. 3. med. odnesem s seboj, pridobim si μισθούς, πολλὰ Τροίης uplenim v Troji, odpeljem αὐτόν, večam, pomnožim (po svoji krivdi) νόσον.

ἐξ-ισόω [adi. verb. ἐξισωτέον] 1. act. napravljam kaj enako čemu, izenačujem, κἀξισώσαντε ζυγὰ ἠλαυνέτην spravila sta vpregi vštric in sta vozila, ἅ σ' ἐξισώσει σοί τε καὶ τοῖς σοῖς τέκνοις ki te bodo izenačili s teboj in s tvojimi otroki (= pokazale bodo, da si brat svojih lastnih otrok), μηδ' ἐξισώσῃς τάσδε τοῖς ἐμοῖς κακοῖς ne stori njih nesreče enake moji; μητρὶ δ' οὐδὲν ἐξισοῖ ne ravna kakor mati. 2. pass. postanem enak, sem enak, φύλοπις se spravi, pomiri; τοῖς ἄλλοις πρός τι ravnam v čem kakor drugi.

ἐπ-αυρίσκω [aor. inf. ep. ἐπαυρέμεν, ἐπαυρεῖν, med. fut. ἐπαυρήσομαι, aor. 2 ἐπηυρόμην, 2 sg. cj. ἐπαύρηαι in ἐπαύρῃ] 1. act. a) oprasnem, dotaknem se, oplazim, udarim, zadenem (o streli); b) uživam, okušam, dobivam τινός. 2. med. a) postanem, sem deležen česa, dosežem, imam od česa dobiček, korist ali škodo, κακόν žanjem nesrečo, čutim posledice; b) dobivam, uživam, zvem τοῦτο, βασιλῆος spoznam kralja na svojo škodo, τάχα ἄν τι τοῦ ὀνόματος ἐπαύροιτο morda je bilo tudi njegovo ime te nesreče krivo.

ἐπεί (iz ἐπί + εἰ), ep. ἐπειή conj. 1. časovno: ko, potem ko, odkar, medtem ko, kadar, ἐπεὶ τάχιστα brž ko; veže se a) z ind.; b) z opt. v orat. obl. in pri dejanju, ki se je v preteklosti ponavljalo, redko z ἄν (κέν): kadarkoli, vselej kadar; c) s cj. (in ἄν, κέν) v splošnih rekih (ako se dejanje le enkrat (v bodočnosti) izvrši ali (v sedanjosti) ponavlja); d) z inf. v orat. obl. 2. vzročno: ker, kajti; sicer, vrhutega; medtem ko; pa vendar, čeprav. 3. zveze: ἐπεί γε, ἐπεί τοι ker pač, ker ravno, saj, kajti zares, ἐπεὶ φέρε ἴδω daj, da pogledam, ἐπεὶ δή brž ko, potem ko, ἐπεί περ ker pač, ker vendar, ἐπεὶ καί ker tudi, ἐπεὶ εἰ ker če, ἐπεί τε = ἐπεὶ δή, ἐπεὶ δὴ πρῶτα odkar, ἐπεὶ ἄρα (δή) ko pa, ker pa (sedaj), ker torej, ἐπεί νυ ker že.

ἐπ-εύχομαι d. m. [augm. ἐπηυ- in ἐπευ-] 1. a) molim, prosim razen tega abs., τινί koga, Ὀδυσῆα νοστῆσαι da bi se Odisej vrnil, τάσδε λιτάς molim (šepečem) te molitve; b) izprosim si kaj, želim kaj κατθανεῖν, želim komu kaj (hudega) παθεῖν. 2. a) hvalim se, baham se, ponašam se, silno se radujem abs, τινί s čim, nad kom (premaganim sovražnikom); b) slavim, poveličujem, Ἄργος πατρίδ' ἐμήν A. kot svojo domovino.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

ἐπι-έννῡμι ep. in ion. = ἐφ-έννυμι [aor. ἐπίεσα, ep. σσ, med. ἐπιέσασθαι, pf. pass. 3 sg. ἐπίεσται, pt. ἐπιειμένος (tudi v tmezi)] 1. act. razprostrem, oblečem črez kaj χλαῖναν, pokrijem, oblačim; pt. pf. pass. ἐπιειμένος ἀλκήν z močjo oborožen, zelo močan, ἀναιδείην poln predrznosti, nesramnosti (sama nesramnost te je). 2. med. ogrnem si črez sebe, odenem se s čim χαλκόν; γῆν z zemljo = pokopan sem, pokopljejo me.

ἐπι-καμπή, ἡ (ἐπι-κάμπτω) okret, zavoj, zasukljaj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, ἐς ἐπικαμπὴν προιέναι izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἐφ-υβρίζω grdo ravnam s kom, sramotim, zasramujem, koga τί, τινά, grešim proti komu εἴς τινα; κελαινώπαν θυμὸν τοῖς ἄχεσιν ἐφυβρίζει v svoji črni duši se roga nezgodam, ἐφύβριζον ἄλλα τε καὶ εἰ ἥκοιεν vpraševali so porogljivo med drugim tudi, če.

ἔχω [Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔχοντες bogataši, ἔχω bogat sem, οὐκ ἔχω ubog sem NT, τινά τι imam koga za kaj NT, τινὰ γυναῖκα imam za ženo; τοῦ θυγάτηρ ἔχεθ' Ἕκτορι njegova hči je bila H. žena; imam v svoji oblasti, sprejmem, osvojim, polastim se τὰ ἄκρα, dosežem, dobim τροφήν; pass. ἔχομαι sem ujet, stanujem v πόλιν, οὐρανόν, sedim na χῶρον; vladam σκῆπτρα; oskrbujem, čuvam, upravljam κῆπον, κίονας, obdelujem πατρώια ἔργα, ἐν γαστρὶ ἔχω sem noseča NT. 3. imam na sebi, nosim (obleko, orožje, opravo), imam ἔχω τι περὶ κεφαλῇ. 4. imam v sebi, obsegam, τὸ χωρίον πόλιν οὐκ εἶχε, objemam; a) αἴθρη ἔχει κορυφήν čist zrak obkroža vrh, φρένες ἧπαρ obdajajo, κλέος μιν ἔχει na glasu je, slava se razširja o njem, φάτις με ἔχει govori se o meni; σὲ οἶνος ἔχει φρένας vino te je prevzelo, ἀγνοία μ' ἔχει ne razumem; b) v zvezi s subst. opisuje ἔχω glagole, ki so s subst. sorodni: αἰτίαν sem kriv, dajem povod, imam povod, ἄλγεα trpim nezgode, boli me, ἀνάγκην sem prisiljen, τὴν αἴσθησιν opažen sem, θαῦμα začudim se, θήραν lovim, φυλακάς stražim, σύνεσιν sem razumen, pameten; slično αἰσχύνην, ἐπιθυμίαν, ἐρευνάν, ἐλπίδα, ἔγκλημα, βλάβην, καναχήν, ἡσυχίαν, οἶκτον, ὕβριν itd.; ἐν αἰσχύνῃ δεινῶς ἔχω zelo se sramujem, δι' ὀργῆς (ἐν ὀργῇ) ἔχω srdim se, jezim se; ὄκνος με ἔχει bojim se, πλέον ἔχω sem na boljšem, μεῖον ἔχω sem prikrajšan; c) z inf. ali zavisnim vprašanjem morem, znam, razumem, ἔχω πλέειν morem veslati, πόλλ' ἂν λέγειν ἔχοιμι mnogo bi lahko govoril; ἐξ οἵων ἔχω, αἰτῶ kolikor morem, οὐκ ἔχω τί φῶ ne vem, kaj naj rečem, τὰ ἐπιτήδεια οὐκ εἶχον ὁπόθεν λαμβάνοιεν niso vedeli, odkod …, τέχνην razumem, znam, ἱκανῶς ἔχομεν τοῦτο, ὅτι dobro vemo, da …, οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki; οὐκ ἔχω ἀποδοῦναι ne morem plačati NT, τινά τι poznam koga kot, τὶ ἄμεινον znam kaj bolje. 5. imam pri sebi (kot gosta), prinašam (s seboj), ὠδῖνας povzročujem bolečine, slično ἔχω ἀγανάκτησιν, αἰσχύνην povzročujem nejevoljo, sramoto, ὄψιν nudim pogled, βοήν glasim se, oglašam se, τιμωρίας donašam kazen, προσόδους donašam dohodke. 6. čvrsto držim, zadržim pri sebi (retineo), obdržim, ščitim, branim ἀλόχους; γνώμην, θυμὸν ἔχω obračam svojo pozornost na kaj, νῷ ἔχω spominjam se; v pass. trpim kaj, zadene me kaj, obide me, ἐν κακοῖς ἔχομαι sem v nesreči, (ἐν) ἀνάγκῃ v sili sem, prisiljen sem, ἀγρυπνίῃσι ne morem spati, νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσιν odločitev zmage imajo nesmrtni bogovi v rokah, ἔντεα ἔχονται μετὰ Τρώεσσιν je v rokah Trojancev. 7. zadržujem, oviram, ustavljam, krotim, ἑταίρους παρὰ νηυσὶν, ἵππους, δάκρυον, ὕβριν, τινά τινος odvračam koga od česa, τῶν μακρῶν γόων, τοῦ μὴ καταδῦναι, zabranim komu kaj storiti τὸν Σπαρτιάτην μὴ ἐξιέναι, ὀδύνας odpravim, preženem, κῦμα pomirim. 8. vodim, obračam, podim, jadram, krmim, krenem proti Πύλονδε, vozim se, ὄμμα obračam oči kam, νέες ἔσχον ἔς τι ladje so plule proti, tudi τῇ Δήλῳ. 9. pt. ἔχων a) pogosto = 's, z'; ἀπέστειλαν αὐτὸν ναῦς ἔχοντα z ladjami, ἥκω ἔχων prihajam s čim, ἵππον ἔχων na konju, ἔχων Ἀκρόπολιν kot poveljnik A.; tako zlasti pri glagolih premikanja; b) označuje stanje kot trajno: φλυαρεῖς ἔχων vedno klepečeš, govoričiš; c) opisovalno stoji pri ἐστί: ἔστι δὲ (οὐχ) οὕτως ἔχον (= οὐχ οὕτως ἔχει ni tako). II. intr. 1. sem, a) z adv. nahajam se, vedem se, sem v gotovih razmerah; εὖ (κακῶς) ἔχω dobro (slabo) se počutim, κακῶς ἔχω sem bolan, šibek NT, εὖ ἔχει dobro je, ἀπείρως ἔχω nevešč sem v čem, εὐνοικῶς ἔχω τινί naklonjen sem komu, ἀθύμως ἔχω pogum mi upada, ἐσχάτως ἔχω umiram NT, κομψότερον ἔσχε odleglo mu je NT, τὸ νῦν ἔχον za sedaj NT, σῖγα (σιγῇ) ἔχω molčim, ὅρκος ὧδε ἔχει prisega se glasi tako, je tale; ὥσπερ εἶχεν kakor je bil, nemudoma, ročno; καλῶς ἔχει dobro uspeva, stoji, v redu je, (τοῖς θεοῖς) pristoji, εἴη καλῶς ἔχον kazalo bi, οὕτως ἔχει tako je, οὕτως ἐχόντων τῶν πραγμάτων v takih razmerah, potemtakem, ὡς ποδῶν εἶχον kolikor so jih nesle noge, οὕτως ἔχω περί τινος tako mislim o čem, ἐπ' ἴσης ἔχει je v ravnotežju, je enako; ἀμφί τι ἔχω bavim, ukvarjam se s čim; ἔχω ταῖς διανοίαις mislim, ἀναγκαίως ἔχει mora biti, potreba je, ὡς ὀργῆς ἔχω kakor sem jezen, v svoji jezi; εὖ σώματος ἔχει njegovo telo je v dobrem stanju, zdrav (krepek) je, καλῶς ἔχει μοι za mene je lepo, ὡς εἶχε τάχους kar je najhitreje mogel, ὅκως ἂν ἔχωμεν v stanju, v katerem se ravno nahajamo, Θηβαίων ἡμῖν ἐχόντων ὡς ἔχουσιν ker so že Tebanci takega mišljenja; διὰ φυλακῆς ἔχω sem oprezen; b) s pt. aor. ali pf. poudarja obenem dejanje in stanje: γήμας ἔχεις oženil si se z njo in jo imaš za ženo, θαυμάσας ἔχω (začudil sem se in) se (še) čudim, ἔχομεν ἀνηρπακότες ugrabili smo in imamo; slično ἔχω ταρβήσας, ἀτιμάσας, προτίσας itd.; ἀποκληΐσας ἔχω imam pod ključem. 2. (ob)držim se, vztrajam, trdno stojim, štrlim, molim kvišku κίονες, ὀστέον, ἔχω κατὰ χώραν ostanem, σχές οὗπερ εἶ ostani, kjer si, ἔχ' ἠρέμα miruj, ἔχε δή počakaj, ἔχε νῦν dobro, nu. 3. razprostiram se, raztezam se, merim na, segam do česa, držim, vodim proti ὁδὸς ἔχει πρός τι, εἰς Κόρινθον, ἔγχος ἔσχεν δι' ὤμου je prodrla skozi ramo, ὁ χρησμὸς εἰς Πέρσας ἔχει meri, se nanaša na Perzijane, τὰ ἐς Ὅμηρον ἔχοντα kar se tiče Homera, ἔχει τι εἴς τινα nekaj ima svojo ost proti komu. 4. a) vzdržim se πολέμου; b) deležen sem, zavisim od česa μαντικῆς τέχνης. B med. in pass. I. 1. držim sebi, ἀσπίδα πρόσθε držim pred seboj, ἄντα παρειάων držim si pred licem, σάκος ἀπὸ ἕο držim od sebe, odvračam, χεῖρας odvračam, vzdržujem. 2. a) držim se, obdržim se, trdno stojim, vztrajam κρατερῶς, Ἕκτορος μένος, στῆ ἄντα σχομένη stopila mu je (pogumno) nasproti, stala je nepremično, πέτρης držim se skale, τινός držim se koga, zapleten sem v kaj; λόγου vedno govorim, ne neham govoriti, λόγων držim se razlogov, τῆς αὐτῆς γνώμης ostanem pri istem mnenju, ἐπωνυμιέων ἀμφοτέρων deležen sem obeh imen, ἔργου, πολέμου, μάχης začenjam delo, boj, lotim se dela, boja, bitke, σωτηρίας marljivo delam, se trudim za rešitev, ἔσχεο zdrži se, obvladaj se; b) držim se česa, zavisim od, dotikam se česa, mejim na, mejaš sem komu τινός, ὁ ἐχόμενος ki je zraven, sosednji, bližnji, τὰ ἐχόμενα τῆς σωτηρίας kar vodi k zveličanju, zveličaven NT, οἱ ἐχόμενοι sosedje, τὸ ἐχόμενον sledeče, τοῦ ἐχομένου ἔτους v naslednjem letu, τὰ τῶν ὀνείρων ἐχόμενα kar spada k sanjam = τὰ ὀνείρατα, ἃ διδασκάλων ἔχεται, kar se tiče učiteljev, σέο ἕξεται na tebi bo, od tebe bo odvisno; c) obtičim ἔγχος ἐν ῥινῷ, φωνή ἔσχετο glas je obtičal v grlu. 3. vzdržim se česa, odneham, odstopim od česa, dam se ovirati (odvrniti) od česa, δρόμου ἔχομαι ustavljam vožnjo, τιμωρίης vzdržim se pomoči, ne pomagam, κακολογίης vzdržim se opravljanja; σχέο stoj, miruj, tiho. 4. a) zadene, obide, obvlada me kaj, συμφορῇ zadela me je nesreča, κηληθμῷ ἔσχοντο zamaknjeni so ga poslušali, ἐν ἀπορίῃσι sem v zadregi, ἐν κακοῖς sem v nesreči (gl. A. I. 6); b) prenašam, trpim kaj οὐκ ἂν ἐσχόμην τὸ μὴ ἀποκλεῖσαι.

ἠδέ veznik [Et. iz ἤ (ἠέ) + δέ] ep. in, ἠμὲν – ἠδέ, τὲ – ἠδὲ, ἠδὲ – καί i – i (et – et).

ἠ-μέν nav. korrel. z ἠδέ, τέ, καί i – i, bodisi (da) – bodisi (da).

θάομαι² def. med. [Et. kor. dhēi, lat. fē-mina, fī-lius, slov. de-te; dojiti; inf. θῆσθαι. aor. θήσατο] ep. sesam, molzem, γυναῖκα θήσατο μαζόν ženske prsi so ga dojile.

θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.

θορυβέω (θόρυβος) 1. act. a) intr. ropočem, razgrajam, razsajam, izražam glasno svojo nejevoljo, glasno pritrjujem; b) trans. motim, mešam, vznemirjam, begam, spravljam v nered (sovražno bojno vrsto); plašim, vzbujam pozornost, πόλιν razburjam NT. 2. pass. vznemirjam se, sem v skrbeh zaradi česa, zmešam se, zbegam se, περί τι sem zavoljo česa v nemiru, ὑπὸ τοιούτων ἀνδρῶν θορυβεῖ taki možje te s svojim vpitjem begajo (ali vpijejo okrog tebe), ὄχλος θορυβούμενος hrumeči ljudje NT, ἀποχωρέω τεθορυβημένως odhajam v neredu.