Franja

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἔτετμον gl. τετμεῖν (naletel sem na koga, sešel sem se s kom).

ἑτοιμάζω (ἕτοιμος) [fut. ἑτοιμάσω, aor. ἡτοίμασα, pf. pass. ἡτοίμασμαι tudi z med. pomenom] 1. act. pripravljam, priskrbujem, nabavljam; pren. iznajdem, izmislim ἔγκλημα. 2. med. a) pripravljam si, prirejam si; b) pripravljam se, oborožujem se, opremljam se s čim; c) = act. donašam.

εὖ, ep. ἐύ [Et. ἐύς iz esu-s, kor. es, biti (lat. esse!)] adv. 1. dobro, prav; srečno, lepo, εὖ κατὰ κόσμον lepo v redu; v zvezi z glagoli δρῶ, ἔρδω, ποιῶ τινα dobro ravnam, dobrote izkazujem; εὖ πράττω, πάσχω, ἔχω dobro mi je, dobro se mi godi, imam srečo, dobivam dobrote, εὖ γίγνεταί τινι dobro se godi komu NT, εὖ φρονῶ prav mislim, sem pameten, εὖ λέγω τινά dobro govorim o kom, τὸ εὖ sreča, blagostanje. 2. εὖ μάλα prav dobro, izvrstno, εὖ γε prav tako, εὖ πάντες vsi skupaj, εὖ πάντα vse do zadnjega.

εὐδοκέω veselim se koga, nad kom, po volji mi je kdo (kaj), zadovoljen sem s čim ἔν τινι, εἴς τινα, τινί; z inf. sklenem, hočem NT.

εὐημερέω (εὐ-ήμερος) poet. imam srečne dni, sem srečen, dobro se počutim; καὶ ταῖσι Θήβαις εἰ τὰ νῦν εὐημερεῖ καλῶς τὰ πρός σε čeprav žive sedaj Tebe s teboj v najlepši slogi.

εὔ-θηλος 2 (θηλή) s polnim vimenom.

εὐκαιρέω (εὔ-καιρος) [augm. εὐ in ηὐ] imam čas, utegnem; εἴς τι lotevam se česa, bavim se s čim NT.

Εὔκλεια, ἡ praznik Artemide s pridevkom Εὔκλεια v Korintu.

εὐ-κρότητος 2 (κροτέω) poet. dobro s kladivom obdelan, lepo kovan.

εὐλάβεια, ἡ (εὐ-λαβής) 1. previdnost, opreznost, skrb, εὐλάβειαν τῶνδε προὐθέμην s svojo previdnostjo sem to odvrnil, εὐλάβειαν ἔχων μή zaradi skrbi, da ne bi. 2. strah, groza NT. 3. strah božji NT.

εὐλάκα, ἡ oralo, plug, ἀργυρέᾳ εὐλάκᾳ εὐλάζω orjem s srebrnim plugom = trpim lakoto.

εὐ-μεταχείριστος 2 (μετα-χειρίζω) s komer se lahko postopa (ravna), dobrosrčen, ki se lahko užuga ali premaga ἰσχύς, lahek.

εὔ-μοιρος 2 (μοῖρα) deležen česa, obdarovan s čim, srečen.

εὐνή, ἡ [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. εὐνῆφι] 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega krna po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra).

εὐπορία, ἡ 1. lehkota, s katero se kaj stori ali dobi, lepa priložnost, udobna pot; εὐπορία ἐστί lahko je. 2. sredstva, premoženje, imetje, obilica, blagostanje; εὐπορία τῆς τύχης milost, naklonjenost usode; εὐπορία τοῦ βίου živež, hrana; NT zaslužek.

εὐ-προφάσιστος 2 (προφασίζομαι) s čimer se lahko izgovarjam; αἰτία tehten, temeljit razlog.

εὔ-ρινος 2 poet. = εὔρις (ῥίς) s tenkim (drobnim) nosom, tenkonos.

εὐρυ-άγυια, ἡ ep. s širokimi cestami, širokocesten.

εὐρυ-εδής 2 (ἕδος) poet. prostoren, s širokimi sedeži.