Franja

ἐύ-τμητος 2 (τέμνω) ep. lepo (iz)rezan ἱμάντες.

εὔ-τρεπτος 2 (τρέπω) (iz)premenljiv.

εὔ-τυκτος 2 (τεύχω) ion. ep. dobro (iz)delan, narejen κυνέη; dobro pripravljen κρέα.

εὔ-χαλκος 2 ep. lepo iz medi (brona) ulit, z medjo okovan μελίη.

ἐφ-έζω ep. [fut. ἐφέσω, aor. ἐφεῖσα, inf. ep. ἐφέσσαι; med. impf. ἐφεζόμην, fut. ἐφέσομαι, ep. ἐφέσσομαι, aor. ἐφεισάμην, ep. ἐφεσσάμην, imp. ἔφεσσαι, pt. ἐφεσσάμενος] 1. act. postavljam (iz ladje) na suho. 2. med. usedem se na, sedim na τινί, usedem se zraven, posadim koga k sebi, vzamem k sebi na ladjo νηός, τινά τινι.

ἔχθος, ους, τό ἔχθρα, ἡ, ion. -ρη mržnja, sovražno mišljenje, sovraštvo, τινός koga in proti komu = πρός, εἴς τινα; pl. povod sovraštva; τῷ ἔχθει, κατ' ἔχθος τινός iz sovraštva do koga; ἔχθος ἐχθαίρω gojim (smrtno) sovraštvo, sovražim, ἔχθραν συμβάλλω nakopljem si sovraštvo, sprem se; εἰς ἔχθραν ἔρχομαι skregam se, sprem se s kom; καθίστημί τινα εἰς ἔχθραν τινί zasovražim koga komu; πρὸς ἔχθραν ποιοῦμαι λόγον govorim iz sovraštva.

ζεῦγμα, ατος, τό spojitev, iz ladij narejen most, ki je zapiral pristanišče, λιμένος zaprto pristanišče.

Ζεῦξις, ιδος, ὁ slaven slikar iz Herakleje.

ᾗ (dat. od ὅς, ἥ, ὅ) t. j. ὁδῷ (qua) 1. kjer, koder, kamor, z gen. ᾗ τοῦ ὄρους. 2. kakor, ᾗ νομίζεται kakor šega veleva; pri sup. okrepljuje = ὡς, ᾗ τάχιστα čim najhitreje, kar najhitreje. 3. zavoljo česa, iz katerega vzroka.

ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?

ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

ἤλεκτρον, τό ἤλεκτρος, ὁ, ἡ (ἠλέκτωρ) 1. elektron, belo zlato, zlitina 4/5 zlata in 1/5 srebra. 2. jantar (osob. okrasek iz jantarja na liri).

ἠπειρόω napravljam (iz česa) suho zemljo; pass. νῆσοι postanejo suha zemlja.

Ἡρακλείδης, ου, ὁ 1. Πόντικος Η. iz Herakleje v Pontu, Platonov učenec. 2. sploh lastno ime.

Ἡρό-δοτος, ὁ grški zgodovinar iz Halikarnasa v Kariji, rojen okr. 480 pr. Kr., umrl v začetku pelop. vojske.

Ἡσίοδος, ὁ pesnik iz Askre v Bojotiji (okr. 750 pr. Kr.).

θεατρίζω (iz)postavljam na ogled (v zasmehovanje) NT.

Θέογνις, ion. Θεῦγνις, ιδος, ὁ pesnik elegij iz Megare.

Θεό-δωρος, ὁ 1. Teleklov sin, umetnik z otoka Sama (okr. 600 pr. Kr.). 2. matematik iz Kirene.