Franja

ἐπίπλους, ου, ὁ (iz ἐπίπλοος) 1. prihod ladij, naval, napad z ladjami ἐξ ἐπίπλου pri prvem navalu ladij, ἐπίπλουν ποιοῦμαι jadram proti komu, napadem z ladjevjem. 2. bližajoče se, prihajajoče ladjevje.

ἐπι-στέλλω 1. od-, dopošljem, pošiljam kam, javljam (pismeno, po glasniku), pišem, sporočam τινί, περί τινος, τὰ ἐπισταλέντα ἐκ Σάμου kar se mu je sporočilo iz Sama. 2. naročam, zapovedujem τινί τι ali inf.; τὰ ἐπεσταλμένα naročilo, nalog, κατὰ τὰ ἐπεσταλμένα ὑπὸ Δημοσθένους po Demostenovem povelju.

ἐπιτελής 2 dovršen, izvršen, dokončan, izpolnjen, uresničen, popoln, ἐπιτελὲς ποιῶ iz-, dovršim kaj, ἐπιτελὴς γίγνομαι izpolnim se, dogodim se.

ἕπομαι [Et. kor. seqw, lat. sequor, socius iz soqwjos; gršk. še ἀοσσέω. – Obl. impf. εἱπόμην, fut. ἕψομαι, aor. ἑσπόμην (σπῶμαι, σποίμην, σποῦ, σπέσθαι, σπόμενος); ep. pr. imper. 2 sg. ἕπεο, ἕπευ, impf. ἑπόμην, aor. 2 ind. ἕσπεο, cj. ἕσπωμαι, opt. ἑσποίμην, inf. ἑσπέσθαι, imper. ἑσπέσθω, pt. ἑσπόμενος, imper. 2 sg. σπεῖο]. 1. a) grem za kom, sledim koga (komu) τινί, ἐπί τινος, ἐπί, μετά τινι; b) grem s kom (na vojno), spremljam koga τινί, μετά τινος, ἅμα, σύν τινι, τρυφάλεια ἕσπετο χειρί čelada je šla za roko, je ostala v roki, ἡ ἔπαλξις ἕσπετο predprsje se je zrušilo ž njim vred, πέσε ἑσπόμενος δουρί zgrudil se je zaeno s kopjem, ὅσσα ἔοικε ἐπὶ παιδὸς ἕπεσθαι kolikor se mora dati ljubljeni hčerki za doto, οἱ ἑπόμενοι spremljevalci, spremstvo, potomci; ἕπεο προτέρω pridi bliže; c) grem za kom, zasledujem koga, pritiskam na, preganjam τινί; d) morem slediti, grem s kom v stop, dohajam ἵπποις, λόγῳ umevam. 2. a) pokoren sem, sem poslušen, vdam se κακοῖς, ravnam se po kom, ujemam se γούνατα; b) sledim, nastanem iz česa τῇ ἀχαριστίᾳ ἡ ἀναισχυντία; c) doletim koga, pripadem komu νίκη, ἄτη, κῦδος, τιμή.

ἐπ-όρνῡμι, -νύω [aor. ἐπῶρσα, (v tmezi ὦρσεν ἔπι), opt. ἐπόρσειεν, imper. ἔπορσον, aor. med. ἐπῶρτο] ep. 1. act. a) vzbujam, obujam, vnemam μένος; b) dvignem, pošiljam komu kaj ὀιζύν, ἦμαρ, ὕπνον; gonim, ščuvam, pošiljam koga na koga τινά, τινά τινι. 2. med. vzdignem se proti komu, planem iz, pridrevim, napadem.

ἔποψις, εως, ἡ (ἐπ-όψομαι) pogled, obzor(je), razgled, ἐπ' ὅσον ἔποψις τοῦ ἱροῦ εἶχε kakor daleč se je moglo videti iz svetišča.

ἑπτα-βόειος 2 (βοείη) ep. ἑπτά-βοιος 2 (βοῦς) poet. sedmerokožen, iz sedem kož sestoječ.

ἑπτά-λογχος 2 (λόγχη) poet. s sedmimi kopji, iz 7 kopij, στόλος s sedmimi poveljniki (sedem kopjenosnih čet).

ἐρεύγομαι² d. m. [Et. lat. erūgo, ere, ructo, are, slov. rigati (se), riga se mi. – Obl. fut. ἐρεύξομαι, aor. ἠρευξάμην]. 1. intr. riga, kolca se mi, bljuvam; pljuskam ob, razbijam se, lomim se (o morskih valovih). 2. trans. bljuvam, mečem iz sebe, φόνον αἵματος kri pobitih zverin; širim, razprostiram σκότον; (glasno) pripovedujem κεκρυμμένα NT.

ἐρημόω 1. (iz)praznim, pustošim, plenim, razposamim. 2. oropam τινός, puščam na cedilu, zapuščam, puščam koga brez česa τινά τινος.

ἐριουργέω (ἔριον) obdelujem volno, izdelujem iz volne.

ἑρμηνεύω razlagam, tolmačim, opisujem, prevajam iz tujega v znani jezik NT.

ἐρυστός 3 poet. potegnjen, izdrt (iz česa) τινός.

ἐρύω, εἰρύω ep. ion. poet. [Et. iz ϝερύω, ῥυμός, ῥυτήρ. – Obl. fut. ἐρύσω, ep. ἐρύσσω in ἐρύω, aor. εἴρυσ(σ)α, cj. 1 pl. ἐρύσσομεν, imp. εἴρυσον; aor. med. εἰρυσ(σ)άμην in ἐρυσ(σ)άμην; pf. pass. in med. εἴρυμαι, 3 pl. εἰρύαται, plpf. 3 sg. εἴρυτο, 3 pl. εἰρύατο in εἴρυντο]. I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, ἔγχος potegnem, izderem, νευρήν, τόξον napnem, ἐκ κεφαλῆς potegnem črez glavo, πλίνθους delam opeko, νῆα εἰς ἅλα δῖαν, ἅλαδε potisnem ladjo v morje, ἤπειρόνδε, ἐπ' ἠπείροιο potegnem na suho, νῆες ὁδὸν εἰρύαται potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa τὶ ἔκ τινος, ὑπό τι potegnem doli pod kaj, ἀνά τι potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, νεκρούς (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, τινὰ χλαίνης za plašč, ποδός za nogo, περὶ σῆμα vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psih). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), ξίφος, ἄορ, μάχαιραν, φάσγανον, δόρυ ἐξ ὠτειλῆς, snamem z ražnjev πάντα, τόξον napnem svoj lok, νῆας potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) νέκυν, νεκρόν. 3. odtehtam, χρυσῷ z zlatom.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.

ἔτης, ου, ὁ [Et. iz σϝέτης, gl. ἑταῖρος] svojec, sorodnik, rojak, prijatelj, deželan.

εὔληρα, τά [Et. iz ἐ-ϝληρα, lat. lōrum iz wlōrom] ep. uzde, vajeti.

εὐνῆθεν adv. ep. iz postelje.

εὔνοια, ἡ, ion. -οίη 1. dobrohotnost, naklonjenost, vdanost, prijazno mišljenje, milost παρά τινος, ljubezen, δι' εὐνοίας z dobrohotnostjo, dobroto, κατ' δι' εὔνοιαν, μετ' εὐνοίας, εὐνοίᾳ iz dobrohotnosti (naklonjenosti), dobrohotno, z ljubeznijo, prijazno; ἡ σὴ εὔνοια do tebe, ἡ τῶν Ἑλλήνων εὔνοια ljubezen do Helenov, tudi εἴς τινα, εὔνοιαν παρέχω τινί izkazujem prijaznost, kažem se dobrohotnega. 2. pl. dokazi prijaznega mišljenja, δίδωμι dajem radovoljna darila.

εὑρετός 3 (adi. verb. od εὑρίσκω) (iz)najden, ki se more najti.