παίδευμα, ατος, τό (παιδεύω) 1. gojenec, učenec. 2. veda, znanost.
Πλάτων, ωνος, ὁ Sokratov učenec iz Aten (427-347).
Σιμμίας, ου, ὁ Tebanec, Sokratov učenec.
συγ-γίγνομαι d. m., ion. συγγῑ́νομαι 1. shajam se, družim se, bivam, občujem s kom, prebivam pri kom τινί; pos. a) pomagam komu τινί; b) sem učitelj koga, učim koga, sem učenec koga, učim se od koga τινί, ὁ συγγιγνόμενος učenec; c) razgovarjam se s kom o čem τινὶ περί τινος. 2. telesno se združim s kom, živim s kom v zakonu τινί, ἐπὶ γάμῳ τινί oženim se s kom.
συν-ουσιαστής, οῦ, ὁ družabnik, prijatelj, učenec.
σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.
υἱός, ὁ [Et. kor. sū, roditi; slov. sin, (starslov. synъ) nem. Sohn (stvn. sunu; iz su-nú). – Obl. ep. pogosto ∪∪ merjeno; at. υἱοῦ, ῷ itd.; poleg tega υἱέος, υἱέι in υἱεῖ, υἱέα, du. υἱέε, υἱέοιν, pl. υἱέες in υἱεῖς, υἱέων, υἱέσι, υἱέας in υἱεῖς; ep. gen. υἷος, dat. υἷι, acc. υἷα, voc. υἷε, pl. dat. υἱάσι, acc. υἷας] sin, potomec, vnuk, mladič, NT učenec, dedič.
Φαίδων, ωνος, ὁ Sokratov učenec iz Elide.
Φαιδώνδᾱς, ου, ὁ Sokratov učenec iz Teb.
Χαιρε-φῶν, ῶντος, ὁ Sokratov učenec.
Χαρμίδης, ου, ὁ Platonov stric, Sokratov učenec.