-
εὐ-άρεστος 2 (ἀρέσκω) všeč, dopadljiv, prijeten, τὸ εὐάρεστον dopadenje, veselje NT, εὐαρεστοτέρως διάκειμαί τινι laže zadovoljim koga, bolj ugajam komu. – adv. εὐαρέστως dopadljivo, po volji NT.
-
εὐ-μενής 2, ep. εὐ-μενέτης, ὁ (μένος) 1. prijaznega mišljenja, blagohoten, naklonjen, θεοί milostljiv, prijazen, τὸ εὐμενές milost, naklonjenost (bogov). 2. ugoden, lahek, prijeten, priležen γῆ ἐναγωνίσασθαι, zložen ὁδός. – adv. -μενῶς, ion. -μενέως.
-
εὔ-μουσος 2 (Μοῦσα) poet. blagoglasen, ljubek, prijeten μολπή.
-
εὐ-πρόσδεκτος 2 (προσ-δέχομαι) prijeten, všeč, dopadljiv NT.
-
εὐφωνία, ἡ lep, prijeten glas.
-
εὔ-χαρις, ι, gen. ιτος (χάρις) 1. ljubek, mil, prijeten, dobrodošel, dovtipen, šaljiv, prebrisan. 2. prikupen, priljubljen.
-
εὐ-χάριστος 2 (χαρίζομαι) 1. hvaležen NT. 2. prijeten, ugoden, šaljiv, mil, srečen. – adv. -ίστως srečno, mirno.
-
ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?
-
ἡδῡ́νω (ἡδύς) olepšavam, napravljam kaj ugodno, zabelim, λόγος ἡδυσμένος prijeten, mičen govor.
-
ἡδύ-πνοος 2, dor. ἁδύ-πνοος (πνέω) poet. ki rahlo, mirno pihlja, tih, miren, rahel, prijeten, blag αὖραι, ὀνείρατα ki obetajo srečo.
-
ἡδύ-πολις, ὁ, ἡ, dor. ἁδύ-πολις mestu (meščanom) prijeten, v veselje.
-
ἡδύ-ποτος 2 (πίνω) ep. prijeten, sladek (za pitje), piten οἶνος.
-
ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.
-
θῡμ-ᾱρής 2, ep. tudi θυμ-ήρης, poet. θυμ-άρμενος 3 (θυμός, ἀρέσκω) (srcu) prijeten, zaželen, mil, ljub, drag, ugoden; dobrodošel.
-
θῡμ-ηδής 2 (ἁνδάνω) ep. srce razveseljujoč, srcu prijeten.
-
κατα-θῡ́μιος 3 (θυμός) 1. ep. kar je komu na srcu, v mislih, μηδέ τί τοι θάνατος καταθύμιος ἔστω in res naj ti ne teži srca (misel na) smrt. 2. po želji, zaželen, prijeten, ugoden ἔπος, γυνή.
-
κρήγυος 2 ep. ki razveseljuje srce, prijeten, ugoden, koristen.
-
λᾱρός 3 [Et. iz λαϝερός gl. ἀπολαύω. – sup. λαρώτατος] sladek, okusen, slasten, prijeten δεῖπνον, οἶνος.
-
λιπαρός 3 (λῑ́πα) 1. masten, od masti se sveteč, z oljem namazan, (po)maziljen; pren. svetel, bliščeč, blesteč, bel, sijajen, krasen, lep. 2. rodoviten, ploden; radodaren, obilen, bogat, premožen, dobrorejen λιπαροὶ τρεφόμενοι, γῆρας udoben, prijeten.
-
μειλίχιος 3 μείλιχος 2 [Et. iz μελ-ν-; lat. mitis, munus (iz moinos), darilo (iz ljubezni); slov. mil, mir] ep. 1. blag, mil; prijeten, ljubek, sladek ποτά, nežen αἰδώς. 2. krotek, pohleven, prijazen, ljubezniv, τὸ μειλίχιον sladka beseda. 3. pridevek Zevsa, kateremu na, čast so obhajali v Atenah praznik Διάσια; Ζεὺς μειλίχιος milostni Zevs.