Franja

θύσθλα, τά (θύω) ep. sveto orodje (palice, baklje itd., ki so se rabile na Bakhov praznik), svete posode.

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

ἱερομηνία, ἡ ἱερομήνια, τά (ἱερός, μήν) praznični, sveti mesec, sveti dan meseca, praznik.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

Κάρνεια, τά karneje, velik narodni praznik Dorcev, pos. Spartancev, ki se je obhajal skozi devet dni koncem avgusta na čast karnejskemu Apolonu.

Κρόνος, ὁ Kronov in Gajin sin, Zevsov oče; Κρονίδης, ὁ, Κρονίων, ωνος, ονος, ὁ Kronov sin, Zevs; Κρόνια, τά Kronov praznik.

Λήναια, τά atenski praznik, ki se je obhajal meseca januarija Dionizu na čast.

Λύκαιον, τό (sc. ὄρος) gorovje v južni Arkadiji, posvečeno Zevsu; Λύκαια, τά praznik likejskega Zevsa, ki se je obhajal z bojnimi igrami.

λυχνο-κᾱΐη, ἡ ion. nažiganje svetiljk, praznik v Egiptu (v Saisu).

μαγο-φόνια, τά (φόνος) ion. umor magov, perzijski praznik.

Παν-αθήναια, τά Panateneje, velik atenski praznik, ki se je obhajal vsako četrto leto v avgustu Ateni na čast. – adi. Παναθηναϊκός 3.

παν-ήγυρις, εως, ἡ, ion. -ιος (ἄγυρις) slavnosten, naroden zbor ali praznik, narodna svečanost; sploh: skupščina, zbor.

Παν-ιώνιον, τό zavezniško svetišče dvanajstih jonskih mest pri Mikali; zavezniški praznik se je imenoval Πανιώνια, τά.

παννυχίς, ίδος, ἡ nočni praznik ali nočna svečanost (na čast Demetre).

πάσχα, ατος, τό velikonočni praznik, velikonočno jagnje NT.

πεντ-ετηρίς, ίδος, ἡ 1. doba petih let, petletje, διὰ πεντετηρίδος vsako peto leto. 2. praznik, ki se obhaja vsako peto leto.

Πλυντήρια, τά atenski praznik, na katerega so osnažili leseni kip in obleko Atene.

σκηνοπηγία, ἡ (πήγνυμι) praznik šatorov NT.

συμ-βακχεύω obhajam z drugimi Bakhov praznik, πᾶς συνεβάκχευσ' ὄρος cela gora je obenem vriskala.